14.2.2 Predhodna prilagoditev tveganjem v postopku dodelitve

248.Institucije bi morale proračun variabilnih prejemkov, ki se bo dodelil, določiti na podlagi ocene uspešnosti in prevzetih tveganj. Prilagoditev tveganjem pred dodelitvijo (predhodna prilagoditev tveganjem) bi morala temeljiti na kazalnikih tveganj in zagotoviti, da je dodeljeni variabilni prejemek v celoti skladen s prevzetimi tveganji. Merila, ki se uporabljajo za predhodno prilagoditev tveganjem, bi morala biti dovolj podrobno razčlenjena, da bi zajela vsa ustrezna tveganja.

249.Institucije bi morale glede na razpoložljivost meril za prilagoditve tveganjem določiti, na kateri ravni bodo pri izračunu proračuna variabilnih prejemkov uporabile predhodne prilagoditve tveganjem. To bi bilo treba izvesti na ravni poslovne enote ali na ravni njenih organizacijskih podstruktur, npr. trgovalne enote ali posameznega zaposlenega.

250.Prilagoditve prevzetim tveganjem bi bilo treba izvajati na podlagi uporabe meril uspešnosti, ki upoštevajo prevzeta tveganja, vključno z merili uspešnosti, ki upoštevajo prevzeta tveganja na podlagi ločenih kazalnikov tveganj. Uporabiti bi bilo treba kvantitativna in kvalitativna merila.

251.Predhodne prilagoditve tveganjem, ki jih izvede institucija in temeljijo na kvantitativnih merilih, bi se morale večinoma opirati na obstoječa merila, ki se znotraj institucije uporabljajo za druge namene upravljanja tveganj. Kadar se taka merila v okviru procesov upravljanja tveganj prilagajajo, bi jih morale institucije ustrezno spremeniti tudi za namen določanja prejemkov. Kvantitativna merila vključujejo:

• a. ekonomski kapital, ekonomski dobiček, donos na tveganju prilagojena sredstva in donos na dodeljeni lastniški kapital;
• b. stroške in količino kapitala, potrebnega za tveganja dejavnosti institucije, pri čemer bi morala porazdelitev stroškov kapitala odražati profil tveganosti institucije, celoten lastniški kapital institucije pa bi moral biti v celoti dodeljen in obračunan;
• c. stroške in obseg likvidnostnega tveganja, prevzetega v okviru poslovanja;
• d. posredne likvidnostne stroške (tj. stroške likvidnostne vrzeli, stroške pogojnega likvidnostnega tveganja in morebitne druge izpostavljenosti institucije likvidnostnemu tveganju).

252.Pri merjenju dobičkonosnosti institucije in njenih poslovnih enot bi bilo treba izhajati iz čistega prihodka, v katerega so vključeni vsi neposredni in posredni stroški, povezani z dejavnostjo. Institucije ne bi smele izključiti stroškov korporativnih funkcij, npr. stroškov za IT, splošnih stroškov skupine ali dejavnosti, ki so se prenehale izvajati.

253.Institucije bi morale pri določanju proračuna variabilnih prejemkov in prejemkov zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, izvesti kvalitativne predhodne prilagoditve tveganjem, na primer z uporabo uravnoteženega sistema kazalnikov, ki izrecno vključuje s tveganji in kontrolami povezane pomisleke, kot so neizpolnjevanje zahtev glede skladnosti, kršitve limitov tveganja in kazalniki notranjih kontrol (npr. na podlagi rezultatov notranje revizije), ali drugih podobnih metod.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/