14. Politika glede primernosti na ravni skupine

Konsolidacijska institucija iz direktive CRD bi morala v skladu s členom 109(2) in (3) Direktive 2013/36/EU zagotoviti, da se politika na ravni skupine glede ocenjevanja primernosti vseh članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij dosledno izvaja in je ustrezno vključena v vseh podrejenih družbah, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije, vključno s podrejenimi družbami, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/36/EU, tudi če imajo sedež v tretjih državah, vključno s finančnimi središči v davčnih oazah.

Politika bi morala biti prilagojena posebnim okoliščinam kreditnih institucij, ki so del skupine, in podrejenih družb, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/36/EU. Pristojni organi ali funkcije v konsolidacijski instituciji iz direktive CRD in njenih podrejenih družbah bi morali za ocenjevanje primernosti po potrebi sodelovati med seboj in si izmenjati informacije.

Konsolidacijska institucija iz direktive CRD bi morala zagotoviti, da je ocenjevanje primernosti skladno z vsemi posebnimi zahtevami v kateri koli relevantni državi. Kar zadeva institucije in subjekte v skupini v več kot eni državi članici, bi morala konsolidacijska institucija iz direktive CRD zagotoviti, da se v politiki na ravni skupine upoštevajo razlike med nacionalnim pravom gospodarskih družb in drugimi regulativnimi zahtevami.

Konsolidacijska institucija iz direktive CRD bi morala zagotoviti, da podrejene družbe s sedežem v tretji državi, ki so vključene v obseg bonitetne konsolidacije, dosledno izvajajo politiko skupine v skladu z zahtevami iz členov 74, 88 in 91 Direktive 2013/36/EU, če to ni nezakonito po zakonodaji zadevne tretje države. V ta namen morajo nadrejene osebe v EU in podrejene družbe, za katere se uporablja Direktiva 2013/36/EU, zagotoviti, da so standardi primernosti, ki jih uporablja podrejena družba v tretji državi, vsaj enakovredni standardom, ki se uporabljajo v Evropski uniji.

Zahteve glede primernosti iz Direktive 2013/36/EU in teh smernic veljajo za institucije iz direktive CRD ne glede na dejstvo, da so lahko te institucije podrejene družbe nadrejene institucije v tretji državi. Kadar je podrejena družba v EU nadrejene institucije v tretji državi konsolidacijska institucija iz direktive CRD, obseg bonitetne konsolidacije ne vključuje ravni nadrejene institucije v tretji državi in drugih neposrednih podrejenih družb te nadrejene institucije. Konsolidacijska institucija iz direktive CRD bi morala zagotoviti, da v svoji politiki upošteva politiko na ravni skupine nadrejene institucije v tretji državi, če to ni v nasprotju z zahtevami, določenimi v skladu z ustrezno zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo, vključno s temi smernicami.

Upravljalni organ podrejenih družb, za katere velja Direktiva 2013/36/EU, bi moral na način, ki je skladen z vsemi posebnimi zahtevami nacionalne zakonodaje, sprejeti in izvajati politiko glede primernosti na individualni ravni, ki je skladna s politikami, vzpostavljenimi na konsolidirani ali subkonsolidirani ravni.