1. Pristojni organi pri ocenjevanju skladnosti institucije s členom 325bi(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevami glede določanja ekstremnega scenarija prihodnjih šokov preverijo, ali notranje politike iz navedene točke izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(a)
notranje politike so skladne s členom 21 Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(b)
notranje politike zahtevajo pripravo posodobljene evidence, ki za vsak dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje:
(i)
opisuje dejavnik tveganja;
(ii)
navaja obdobje likvidnosti, pripisano dejavniku tveganja v skladu s členom 325bd Uredbe (EU) št. 575/2013;
(iii)
navaja, ali institucija izračuna ekstremni scenarij prihodnjih šokov z neposredno metodo ali postopno metodo iz člena 2, člena 3, člena 5 oziroma člena 6 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 ali določi regulativni ekstremni scenarij prihodnjih šokov v skladu s členom 14 navedene delegirane uredbe;
(iv)
kadar institucija uporablja postopno metodo, navaja, ali se za umerjanje šokov navzdol in navzgor uporablja metoda na podlagi preteklih podatkov ali metoda asimetrične sigme ali nadomestna metoda;
(v)
za dejavnike tveganja, za katere institucija določi regulativni ekstremni scenarij prihodnjih šokov v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397, upravičuje to izbiro;
(vi)
navaja, ali je dejavnik tveganja del skupine, in če je tako, katere;
(c)
notranje politike določajo merila iz člena 1, točka (a)(i), in člena 4, točka (a)(i), Delegirane uredbe (EU) 2024/397, na podlagi katerih se določi, kdaj se za dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje, ali standardizirano skupino, neprimerno za modeliranje, uporablja bodisi neposredna bodisi postopna metoda iz člena 2, člena 3, člena 5 in člena 6 navedene delegirane uredbe;
(d)
notranje politike določajo merila za opredelitev delovnih in nedelovnih dni na način, ki je skladen z izračunom mere tveganja za stresni scenarij iz člena 325bk Uredbe (EU) št. 575/2013 in izračunom mere tveganja pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb navedene uredbe;
(e)
notranje politike določajo merila za opredelitev dejavnikov tveganja, za katere institucija določi mero tveganja za stresni scenarij z uporabo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(f)
notranje politike zahtevajo, da institucija spremlja vse primere neuspešnega oblikovanja cen iz člena 13(3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, vzroke za neuspešno oblikovanje cen in popravne ukrepe, sprejete v skladu z navedenim členom;
(g)
notranje politike v skladu s členom 12(4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 določajo pogostost posodobitev stresnega obdobja, ki se uporablja za določitev ekstremnega scenarija prihodnjih šokov, in druga možna merila, ki sprožijo posodobitev takega stresnega obdobja.
2. Pristojni organi pri ocenjevanju, ali se notranji model institucije izvaja dosledno, kot zahteva člen 325bi(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v zvezi z zahtevami glede izračuna mere tveganja za stresni scenarij iz člena 325bk navedene uredbe:
(a)
kadar institucija uporablja neposredno metodo iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v zvezi z dejavniki tveganja, neprimernimi za modeliranje:
(i)
preverijo, ali procesi institucije upoštevajo merila iz člena 1, točka (a)(i), Delegirane uredbe (EU) 2024/397, kot je določeno v notranjih politikah iz člena 325bi(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013;
(ii)
preverijo, ali institucija dokumentira in utemelji spremembe pristopa, uporabljenega za izračun mere tveganja za stresni scenarij, kot se zahteva v členu 1, točka (a)(ii), Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(iii)
preverijo, ali obstaja pomembna razlika med mero tveganja za stresni scenarij, ki izhaja iz neposredne metode na eni strani in postopne metode na drugi strani, za obdobje 20 delovnih dni iz člena 1, točka (a)(iii), Delegirane uredbe (EU) 2024/397 ter raziščejo razloge za kakršne koli pomembne razlike;
(b)
kadar institucija uporablja neposredno metodo iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v zvezi z dejavniki tveganja, neprimernimi za modeliranje:
(i)
preverijo, ali procesi institucije upoštevajo merila iz člena 4, točka (a)(i), navedene delegirane uredbe, kot je določeno v notranjih politikah iz člena 325bi(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013;
(ii)
preverijo, ali institucija dokumentira in utemelji spremembe pristopa, uporabljenega za izračun mere tveganja za stresni scenarij, kot se zahteva v členu 4, točka (a)(ii), Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(iii)
preverijo, ali obstaja pomembna razlika med mero tveganja za stresni scenarij, ki izhaja iz neposredne metode na eni strani in postopne metode na drugi strani, za obdobje 20 delovnih dni iz člena 4, točka (a)(iii), Delegirane uredbe (EU) 2024/397 ter raziščejo razloge za kakršne koli pomembne razlike;
(c)
v zvezi z določitvijo časovne vrste donosov v 10 delovnih dneh iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(i)
preverijo, da institucija v časovno vrsto, ki se uporablja za oblikovanje mere tveganja za stresni scenarij, ne vključi več kot enega opazovanja na delovni dan, in preverijo, da časovna vrsta vključuje samo dejanske tržne podatke, kot se zahteva v členu 7(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(ii)
preverijo, ali se merila iz odstavka 1, točka (d), za opredelitev delovnih in nedelovnih dni uporabljajo pri izračunu donosov v 10 delovnih dneh iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 in pri podaljšanju stresnega obdobja za največ 20 delovnih dni, kot je navedeno v členu 7(1), točka (b), navedene uredbe, ter preverijo, ali se koraki za pridobitev donosov v 10 delovnih dneh, vključno z določitvijo Dt' iz člena 7(1), točka (c), navedene delegirane uredbe, izvajajo pravilno;
(iii)
preverijo, ali časovna vrsta dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ki jih je institucija predhodno ocenila kot primerne za modeliranje v skladu s členom 325be Uredbe (EU) št. 575/2013, vključuje opazovanja, ki jih je institucija uporabila za umeritev scenarijev prihodnjih šokov iz člena 325bc navedene uredbe, kot zahteva člen 7(2) Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(d)
v zvezi z izvajanjem nadomestne metode iz člena 10 Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(i)
preverijo, ali lahko institucije utemeljijo slabo razpoložljivost podatkov za dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje, ali standardizirane skupine, neprimerne za modeliranje, za katere institucija uporablja nadomestno metodo;
(ii)
preverijo, ali so dejavniki tveganja, za katere je treba uporabiti pristop iz člena 10(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, ustrezno opredeljeni;
(iii)
preverijo, ali pri uporabi metode iz člena 10(4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 pristop, ki ga institucija uporablja za izbiro dejavnika tveganja, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 5 navedenega člena, privede do določitve šokov navzgor in navzdol, ki so primerni za dejavnik tveganja, za katerega se uporablja nadomestni pristop;
(e)
zahtevajo, da institucija opredeli dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje, ali standardizirane skupine, neprimerne za modeliranje, za katere je vrednost koeficienta nelinearnosti iz členov 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 enaka bodisi κmin bodisi κmax, kot je navedeno v navedenih členih, ter preverijo, ali je ekstremni scenarij prihodnjih šokov ustrezen ali mora institucija v skladu s členom 325bk(3), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabiti regulativni ekstremni scenarij prihodnjih šokov v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(f)
v zvezi z določitvijo stresnega obdobja, kot zahteva člen 12 Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(i)
kadar institucija določi stresno obdobje tako, da doseže čim višjo vrednost iz člena 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, in z uporabo metod določanja cen na podlagi občutljivosti v skladu s členom 13(4) navedene delegirane uredbe, preverijo zanesljivost analize, ki jo opravi institucija, da dokaže, da spremembe cen, ki niso zajete z metodami določanja cen na podlagi občutljivosti, ne bi spremenile stresnega obdobja;
(ii)
kadar institucija določi stresno obdobje za dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje, v širši kategoriji dejavnikov tveganja tako, da opredeli 12-mesečno obdobje opazovanja, s katerim se v skladu s členom 12(2) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 doseže čim večja mera delnega pričakovanega primanjkljaja PESRS, i, preverijo zanesljivost analize, ki jo opravi institucija, da dokaže, da je opredeljeno stresno obdobje obdobje finančnega stresa za njene dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje;
(iii)
preverijo, ali se 12-mesečna drseča obdobja, testirana za določitev stresnega obdobja, začnejo vsaj s 1. januarjem 2007, kot je navedeno v členu 12(3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, in preverijo, ali so bile pretekle posodobitve stresnega obdobja v skladu s pogostostjo in merili iz odstavka 1, točka (g);
(g)
v zvezi z izračunom izgub z metodami določanja cen na podlagi občutljivosti pod pogoji iz člena 13(3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(i)
ocenijo zanesljivost postopkov in metod za odkrivanje primerov neuspešnega oblikovanja cen, identifikacijo finančnih instrumentov in blaga, pri katerih je prišlo do neuspešnega oblikovanja cen, opredelitev vzrokov za neuspešno oblikovanje cen in ugotavljanje njihovih pomembnih občutljivosti;
(ii)
preverijo, ali se po uporabi ekstremnega scenarija prihodnjih šokov za dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje, metode določanja cen na podlagi občutljivosti uporabljajo samo za finančne instrumente in blago, s katerimi je povezan ta dejavnik tveganja in pri katerih je prišlo do neuspešnega oblikovanja cen v skladu s členom 13(3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(h)
v zvezi z določitvijo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov iz člena 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(i)
preverijo ustreznost metode, ki jo institucija uporablja za ugotavljanje, ali je največja izguba, ki lahko nastane zaradi spremembe dejavnika tveganja, neprimernega za modeliranje, ali spremembe standardizirane skupine, neprimerne za modeliranje, omejena ali ne;
(ii)
če je največja izguba, ki ustreza dejavniku tveganja, neprimernemu za modeliranje, ali skupini, neprimerni za modeliranje, omejena, preverijo, ali institucija točno določi tako največjo izgubo;
(iii)
kadar največja izguba, ki lahko nastane zaradi spremembe dejavnika tveganja, neprimernega za modeliranje, ali spremembe standardizirane skupine, neprimerne za modeliranje, ni omejena, preverijo, ali distribucijske in statistične predpostavke, uporabljene pri pristopu na podlagi strokovnega mnenja iz člena 14(2), točka (a), in člena 14(4), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2024/397, temeljijo na objektivnih podatkih in zanesljivih testih ter ali je ekstremni scenarij prihodnjih šokov dovolj konservativen;
(iv)
preverijo, ali:
(1)
so informacije, vključene v evidenco iz odstavka 1, točka (b), skladne z merili iz točke (e) navedenega odstavka;
(2)
so merila, določena v evidenci iz odstavka 1, točka (b), za opredelitev dejavnikov tveganja, za katere se pridobi mera tveganja za stresni scenarij z določitvijo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov, zanesljiva;
(v)
preverijo zanesljivost metodologije in statističnih testov, ki jih institucija uporablja za opredelitev dejavnikov tveganja, ki odražajo idiosinkratično (nesistematično) tveganje, samo v skladu s členom 16(3) in (4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397.
Za namene točke (a)(ii) pristojni organi preverijo, ali predložena utemeljitev ustreza merilom iz točke (a)(i), s tem povezane spremembe pa niso posledica dejstva, da ena metoda vodi do nižje mere tveganja za stresni scenarij kot druga.
Za namene točke (b)(ii) pristojni organi preverijo, ali predložena utemeljitev ustreza merilom iz točke (b)(i) in ni posledica dejstva, da ena metoda vodi do nižje mere tveganja za stresni scenarij kot druga.
Za namene točke (g)(ii) pristojni organi preverijo, ali institucija izračuna izgube, povezane z drugimi finančnimi instrumenti in blagom, ki so povezani s tem dejavnikom tveganja, vendar pri njih ni prišlo do neuspešnega oblikovanja cen z metodami oblikovanja cen, uporabljenimi v modelu za merjenje tveganj v skladu s členom 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2024/397.
3. Za namene odstavka 2, točki (a)(ii) in (b)(ii), lahko pristojni organi primerjajo mero tveganja za stresni scenarij dejavnikov tveganja ali standardiziranih skupin, pri katerih je prišlo do spremembe pristopa, in ocenijo, ali spremembe sistematično ustrezajo nižji meri tveganja za stresni scenarij.
4. Za namene odstavka 2, točka (c)(i), lahko pristojni organi na vzorcu časovnih vrst opazovanj iz člena 7(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2024/397 preverijo, ali so dejanski tržni podatki za dejavnik tveganja nespremenjeni, kadar so opazovanja v časovnih vrstah konstantna v poznejših delovnih dneh. Pristojni organi pri izbiranju vzorca upoštevajo časovne vrste, za katere je značilna velika količina podatkov brez sprememb v poznejših delovnih dneh.
5. Za namene odstavka 2, točka (c)(iii), lahko pristojni organi na vzorcu dejavnikov tveganja primerjajo opazovanja dejavnikov tveganja, ki jih institucija uporabi za izračun pričakovanega primanjkljaja za dejavnik tveganja, kadar je bil ta primeren za modeliranje, z opazovanji dejavnikov tveganja, ki jih institucija uporablja za izračun mere tveganja za stresni scenarij.
6. Za namene odstavka 2, točka (d)(ii), lahko pristojni organi na vzorcu dejavnikov tveganja, za katere institucija uporablja pristope iz člena 10(2) ali (3) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, preverijo, ali navedeni dejavniki tveganja izpolnjujejo pogoje za uporabo navedene metodologije.
7. Za namene odstavka 2, točka (d)(iii), lahko pristojni organi na vzorcu dejavnikov tveganja, za katere je uporabljen pristop iz člena 10(4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397, preverijo, ali ustrezni izbrani dejavniki tveganja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 5 navedenega člena.
Pristojni organi pri preverjanju, ali sta oba dejavnika tveganja iste narave v skladu s členom 10(5), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2024/397 in ali se ta dejavnika tveganja ne razlikujeta v značilnostih, ki privedejo do podcenjevanja nestanovitnosti v skladu s členom 10(5), točka (c), navedene delegirane uredbe, preverijo, ali imajo dejavniki tveganja skupne glavne značilnosti in ali izbrani dejavnik tveganja pritegne posebno tveganje subjekta, če ga pritegne dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje.
8. Za namene odstavka 2, točka (d)(iii), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja, za katere je uporabljena metodologija iz člena 10(4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397:
(a)
od institucije zahtevajo, da namesto dejavnikov tveganja, ki jih izbere institucija, testira alternativne ustrezne dejavnike tveganja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(5) Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(b)
primerjajo ekstremni scenarij prihodnjih šokov, pridobljen z uporabo dejavnikov tveganja, ki jih izbere institucija, z ekstremnim scenarijem prihodnjih šokov, pridobljenim z uporabo alternativnih dejavnikov tveganja iz točke (a);
(c)
ocenijo, ali dejavniki tveganja, ki jih je izbrala institucija, privedejo do sistematičnega podcenjevanja ekstremnega scenarija prihodnjih šokov.
9. Za namene odstavka 2, točka (d)(iii), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja, za katere je uporabljena metodologija iz člena 10(4) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 in za katere obstaja več kot 12 opazovanj v enoletnem obdobju:
(a)
od institucije zahtevajo, da oceni nestanovitnost teh dejavnikov tveganja v navedenem enoletnem obdobju;
(b)
od institucije zahtevajo, da v navedenem enoletnem obdobju oceni nestanovitnost dejavnikov tveganja, izbranih v skladu s členom 10(5) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 za dejavnike tveganja iz točke (a);
(c)
ocenijo, ali je nestanovitnost dejavnikov tveganja, ki jih je izbrala institucija, na podlagi ocene iz točke (b) sistematično manjša od nestanovitnosti dejavnikov tveganja v modelu institucije za merjenje tveganj, ki izhaja iz ocene iz točke (a).
10. Za namene odstavka 2, točka (e), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja in standardiziranih skupin:
(a)
ocenijo, ali je koeficient nelinearnosti enak κmin ali κmax, ker so izjemno visoke ali izjemno nizke vrednosti značilne za števec ali imenovalec enačbe
, kot je uporabljena pri izračunu κ v skladu s členoma 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(b)
zahtevajo, da institucija začrta izgubo, ki je posledica sprememb dejavnikov tveganja v bližini ekstremnega scenarija prihodnjih šokov, in ocenijo, ali je profil funkcije izgube v tej bližini še posebej konkaven ali konveksen.
Pristojni organi pri izvajanju take ocene izberejo niz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, in standardiziranih skupin ob upoštevanju njihove pomembnosti.
11. Za namene odstavka 2, točka (f)(i), lahko pristojni organi po potrebi in kadar so izgube, ki ustrezajo spremembam pomembnih dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali standardiziranih skupin, neprimernih za modeliranje, zelo nelinearne:
(a)
od institucije zahtevajo, da določi stresno obdobje tako, da doseže čim večjo vrednost iz člena 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v zvezi z nizom dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali katero koli standardizirano skupino, neprimerno za modeliranje, ki spadajo v isto širšo kategorijo dejavnikov tveganja, pri čemer uporabi metode določanja cen, ki jih institucija uporablja v modelu za merjenje tveganj v skladu s členom 13(2) navedene delegirane uredbe;
(b)
od institucije zahtevajo, da določi stresno obdobje tako, da doseže čim večjo vrednost iz člena 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v zvezi z nizom iz točke (a) tega odstavka, pri čemer uporabi metode določanja cen na podlagi občutljivosti v skladu s členom 13(4) navedene delegirane uredbe;
(c)
ocenijo, ali se stresni obdobji, določeni v skladu s točkama (a) in (b), pomembno razlikujeta.
Niz dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali standardiziranih skupin, neprimernih za modeliranje, iz prvega pododstavka, točka (a), se izbere ob upoštevanju njihove pomembnosti in nelinearnega profila izgube glede na spremembe njihove vrednosti. Za opredelitev dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali standardiziranih skupin, neprimernih za modeliranje, z nelinearnim profilom izgube lahko pristojni organi kot osnovo uporabijo vrednost koeficienta nelinearnosti κ, izračunanega v skladu s členoma 17 ali 18 Delegirane uredbe (EU) 2024/397.
12. Pristojni organi lahko za namene odstavka 2, točka (f)(ii):
(a)
od institucije zahtevajo, da določi stresno obdobje tako, da doseže čim večjo vrednost iz člena 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v zvezi z nizom dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali katero koli standardizirano skupino, neprimerno za modeliranje, ki spadajo v isto širšo kategorijo dejavnikov tveganja, pri čemer uporabi metode določanja cen, uporabljene v modelu za merjenje tveganj v skladu s členom 13(2) navedene delegirane uredbe;
(b)
ocenijo, ali se stresno obdobje, določeno v skladu s točko (a), znatno razlikuje od stresnega obdobja, ki ga je institucija opredelila pri uporabi metodologije iz člena 12(2) Delegirane uredbe (EU) 2024/397.
13. Za namene odstavka 2, točka (g), lahko pristojni organi na vzorcu primerov neuspešnega oblikovanja cen, ki jih je morda doživela institucija, preverijo, ali je institucija upoštevala postopke in metode iz odstavka 2, točka (g)(i), ter na tej podlagi ocenijo zanesljivost teh postopkov in metod.
14. Za namene odstavka 2, točka (h)(iii), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali standardiziranih skupin, neprimernih za modeliranje:
(a)
od institucije zahtevajo, da ustvari časovno vrsto donosov iz statistične porazdelitve z debelim repom, ki jo predpiše pristojni organ, in izračuna ekstremni scenarij prihodnjih šokov s postopno metodo iz členov 3 in 6 Delegirane uredbe (EU) 2024/397 v kombinaciji z metodo na podlagi preteklih podatkov iz člena 8 navedene delegirane uredbe;
(b)
preverijo konservativnost pristopa institucije na podlagi strokovnega mnenja s primerjavo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov, ki izhaja iz tega pristopa, z ekstremnim scenarijem prihodnjih šokov, izračunanim v skladu s točko (a).
15. Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), lahko pristojni organi od institucije zahtevajo, da namesto časovne vrste, ustvarjene iz konservativne porazdelitve, uporabi časovno vrsto drugega podobnega dejavnika tveganja. Za namene odstavka 2, točka (h)(iv), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ali standardiziranih skupin, neprimernih za modeliranje, in na določen referenčni datum preverijo, ali:
(a)
dejavniki tveganja ali standardizirane skupine, za katere se mera tveganja za stresni scenarij določi z uporabo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397, izpolnjujejo merila, ki jih je institucija določila za uporabo navedene metode;
(b)
dejavniki tveganja ali standardizirane skupine, za katere se mera tveganja za stresni scenarij ne določi z uporabo regulativnega ekstremnega scenarija prihodnjih šokov v skladu s členom 14 Delegirane uredbe (EU) 2024/397, ne izpolnjujejo meril, ki jih je institucija določila za uporabo navedene metode.
16. Za namene odstavka 2, točka (i), lahko pristojni organi v zvezi z vzorcem dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje:
(a)
preverijo, ali je narava dejavnika tveganja taka, da odraža idiosinkratično (nesistematično) tveganje, tako, da samo pregledajo predložen opis dejavnika tveganja s seznama iz člena 33(1) te uredbe in vhodne podatke, uporabljene za njegovo ovrednotenje, kot se zahteva v členu 16(3), točka (a), in členu 16(4), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2024/397;
(b)
izvedejo preizkušanje hipotez za oceno pomembnosti korelacijskih koeficientov med dejavniki tveganja v vzorcu in primerjajo rezultate navedenega preizkušanja hipotez z rezultati, ki jih je institucija pridobila pri izvajanju statističnih testov iz člena 16(3), točka (d), in člena 16(4), točka (d), Delegirane uredbe (EU) 2024/397.
