|
1.1. Te smernice, ki so bile pripravljene v skladu s členom 50(4) Direktive 2014/59/EU (DSRB), opisujejo določanje menjalnih razmerij za konverzijo dolga v kapital pri reševanju s sredstvi upnikov. Uporabljajo se tudi za konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov, ko postane poslovanje neuspešno, ker člen 60(3)(d) skladnost s členom 50, vključno s smernicami organa EBA, določa kot pogoj za konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov. 1.2. Člen 50(1) določa, da lahko organi za reševanje pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov uporabljajo razlikovalna menjalna razmerja za različne razrede kapitalskih instrumentov in obveznosti. V tem primeru je treba upoštevati: (i) načelo, da menjalno razmerje predstavlja ustrezno nadomestilo za prizadetega upnika za katero koli izgubo, ki jo je utrpel zaradi odpisa ali konverzije (člen 50(2)), in (ii) načelo, da so menjalna razmerja, ki se uporabijo za obveznosti, ki se v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom štejejo za prednostne, višja od menjalnega razmerja, ki se uporabi za podrejene obveznosti (člen 50(3)). 1.3. Člen 50(4) zahteva, da te smernice navajajo zlasti, kako je mogoče prizadetim upnikom zagotoviti ustrezno nadomestilo s pomočjo menjalnega razmerja, ter s tem povezana menjalna razmerja, ki so lahko ustrezna za odražanje prednostne razporeditve prednostnih obveznosti v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom. 1.4. DSRB organov za reševanje ne obvezuje k določitvi razlikovalnih menjalnih razmerij, zato se lahko pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov ali pooblastila za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov odločijo za konverzijo vsakega instrumenta ali obveznosti v kapital po enakem menjalnem razmerju, če izpolnijo cilje reševanja in upoštevajo zaporedje odpisa in konverzije iz člena 48, načela reševanja iz člena 34 , lastninsko pravico iz Listine EU o temeljnih pravicah in v primeru instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov zaščitni ukrep iz člena 75, tj. da noben upnik ne utrpi večjih izgub. Te smernice zagotavljajo navodila za določanje menjalnih razmerij ob upoštevanju teh dejavnikov. 1.5. Zagotavljajo določitev razlikovalnih menjalnih razmerij za razrede instrumentov, ki se razlikujejo po razvrstitvi v ustrezni nacionalni hierarhiji upnikov v primeru insolventnosti zaradi zakonsko določenih ali pogodbenih razlogov. Ne zagotavljajo nikakršnega določanja razlikovalnih menjalnih razmerij za razrede instrumentov, ki se razlikujejo na primer po regulativni ali računovodski obravnavi, ne pa tudi po razvrstitvi v ustrezni nacionalni hierarhiji upnikov v primeru insolventnosti. 2. Področje in raven uporabe 1.6. Te smernice so namenjene organom za reševanje, če upnikom zagotavljajo nadomestila z razlikovalnimi menjalnimi razmerji pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za institucijo, subjekt iz člena 1(b), (c) ali (d) DSRB ali terjatve ali dolžniške instrumente, ki se prenesejo na premostitveno institucijo ali v okviru instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta izločitve sredstev, pri čemer izkoriščajo možnost določitve razlikovalnih menjalnih razmerij. Veljajo tudi za organe za reševanje pri uporabi pooblastila za odpis ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov, ko postane poslovanje neuspešno. To temelji na členu 60(3)(d), ki zahteva, da se lahko taki instrumenti konvertirajo le, če je menjalno razmerje, ki določa število instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se zagotovijo ob upoštevanju vsakega ustreznega kapitalskega instrumenta, v skladu z načeli iz člena 50 in teh smernic.
|