6.3.2.1 Historical observation period

Preteklo obdobje opazovanja bi moralo biti zastavljeno čim širše in vsebovati podatke iz različnih obdobij z različnimi gospodarskimi razmerami. Za ta namen bi morale institucije izbrati preteklo obdobje opazovanja tako, da velja najmanj naslednje:

• (a) dolžina preteklega obdobja opazovanja, tj. časovni razpon med najstarejšim neplačilom, vključenim v RDS, in trenutkom ocenjevanja LGD, za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni držav in centralnih bank zajema vsaj najkrajšo dolžino, določeno v členu 181(1)(j) Uredbe (EU) št. 575/2013, za izpostavljenosti na drobno pa obdobje, določeno v pododstavku 2 člena 181(2) navedene uredbe ter, če je primerno, v Delegirani uredbi Komisije, s katero so sprejeti tehnični standardi iz člena 181(3)(b) zadevne uredbe;
• (b) institucija za povečanje zanesljivosti ocen LGD zagotovi, da je v RDS vključeno ustrezno število zaključenih procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti;
• (c) preteklo obdobje opazovanja je sestavljeno iz zaporednih obdobij, vključno z zadnjimi obdobji pred trenutkom ocenjevanja LGD;
• (d) preteklo obdobje opazovanja vključuje celotno obdobje, za katerega lahko institucija v razumni meri reproducira trenutno veljavno opredelitev neplačila;
• (e) vsi razpoložljivi notranji podatki štejejo kot „primerni“ v smislu člena 181(1)(j) oz. „ustrezni“ v smislu pododstavka 2 člena 181(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in so vključeni v preteklo obdobje opazovanja.

Institucije bi morale pri ocenjevanju, ali je v skladu z odstavkom 147(b) v RDS vključeno ustrezno število zaključenih procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti, upoštevati delež zaključenih procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti v številu vseh opažanj.