a) Predpostavke v zvezi z vedenjem za račune strank z vgrajeno možnostjo izbire strank

Pri oceni vplivov možnosti izbire bi morale institucije upoštevati:

• (a) možni vpliv na hitrosti sedanjih in prihodnjih predhodnih poplačil posojil, ki izvirajo iz scenarija obrestnih mer, osnovnega ekonomskega okolja in pogodbenih značilnosti. Institucije bi morale upoštevati različne razsežnosti, ki vplivajo na vgrajene vedenjske opcije;
• (b) elastičnost prilagajanja stopenj produktov na spremembe tržnih obrestnih mer ter
• (c) migracije stanj med vrstami produktov zaradi sprememb njihovih funkcij, določil in pogojev.

Institucije bi morale imeti vzpostavljene politike, ki urejajo oblikovanje in redno ocenjevanje ključnih predpostavk za obravnavo bilančnih in zunajbilančnih postavk z vgrajenimi opcijami, v okviru za tveganje spremembe obrestne mere. To pomeni, da bi morale institucije:

• (a) opredeliti vse pomembne produkte in postavke z vgrajenimi opcijami, ki bi lahko vplivale na zaračunan o obrestno mero ali datum prevrednotenja na podlagi vedenja (v nasprotju z datumom pogodbene zapadlosti) za zadevna stanja;
• (b) imeti ustrezne strategije oblikovanja cen in zmanjševanja tveganj (npr. uporaba izvedenih finančnih instrumentov) za obvladovanje vp liva možnosti izbire v okviru nagnjenosti k prevzemanju tveganja, ki lahko vključuje kazni za predčasni odkup, ki se zaračunajo stranki kot pobot za morebitne stroške prekinitve (kjer je dovoljeno);
• (c) zagotoviti, da je modeliranje ključnih vedenjskih predpostavk mogoče utemeljiti v povezavi z osnovnimi zgodovinskimi podatki in na podlagi razumnih hipotez;
• (d) biti sposobne dokazati, da je njihovo modeliranje točno (preskušeno za nazaj glede na izkušnje);
• (e) v svojih politikah in postopkih voditi ustrezno dokumentacijo v zvezi s predpostavkami ter imeti vzpostavljen postopek za njihov pregled;
• (f) razumeti občutljivost rezultatov merjenja tveganja institucije na te predpostavke, vključno z izvajanjem testiranja izjemnih situacij predpostavk in upoštevanjem rezultatov taki h testov pri odločitvah o razporeditvi notranjega kapitala, ter
• (g) izvajati redno notranje potrjevanje teh predpostavk, da se preveri njihova stabilnost skozi čas in da se po potrebi prilagodijo.