14.1.1 Ocene prevzetih tveganj

220.Institucije bi morale opredeliti cilje institucije, poslovnih enot in zaposlenih. Ti cilji bi morali izhajati iz njihove poslovne strategije in strategije upravljanja tveganj, korporativnih vrednot, nagnjenosti k prevzemanju tveganj in dolgoročnih interesov, upoštevati pa bi morali tudi stroške kapitala in likvidnost institucije. Institucije bi morale oceniti dosežke poslovnih enot in zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, v obračunskem obdobju glede na njihove cilje.

221.Institucije bi morale upoštevati vsa sedanja in prihodnja tveganja, ne glede na to, ali so vključena v bilanco stanja ali ne, pri čemer bi morale razlikovati med tveganji, ki so pomembna za institucijo, poslovne enote in posameznike. Čeprav so institucije običajno izpostavljene vsem vrstam tveganj na ravni institucije, so na ravni posameznih zaposlenih ali poslovnih enot relevantne samo nekatere vrste tveganj.

222.Institucije bi morale tudi uporabljati ukrepe za prilagajanje prejemkov tveganjem, kadar je težko natančno količinsko opredeliti izpostavljenost tveganjem, kot v primeru tveganja ugleda in operativnega tveganja. V takih primerih bi morala ocena tveganj temeljiti na ustreznih približkih, vključno s kazalniki tveganj, kapitalskimi zahtevami ali analizo scenarija.

223.Da se konservativno upoštevajo vsa pomembna tveganja na ravni institucije in poslovne enote, bi morale institucije uporabiti enake metode merjenja tveganja, kot jih uporabljajo za namene notranjega merjenja tveganja, npr. kot del procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP) in pri individualnem ocenjevanju ustrezne likvidnosti institucije. Upoštevati bi morale pričakovane in nepričakovane izgube ter stresne pogoje. Če institucija na primer uporablja napredni pristop za merjenje (AMA) za izračun svojih kapitalskih zahtev za operativno tveganje, bo ta metodologija že vključevala zelo velike izgube in analizo scenarija. Podobno bodo tudi modeli institucij v zvezi s kreditnim in tržnim tveganjem ter ekonomskim kapitalom vključevali stresne pogoje.

224.Institucije bi morale biti sposobne pristojnim organom pokazati, kako so izračuni tveganj porazdeljeni po poslovnih enotah in različnih vrstah tveganj. Obseg in kakovost metod in modelov, ki se uporabljajo v okviru procesa ICAAP, bi morala institucija sorazmerno upoštevati v politiki prejemkov. Na podlagi bolj razvitih metod procesa ICAAP bi morale nastati bolj razvite politike variabilnih prejemkov, vključno s tehnikami prilagoditve, ki so bolj dovzetne za tveganja.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/