4.4 Ujemanje identitete stranke kot del postopka preverjanja

Rešitve za sklepanje poslovnega razmerja s strank o na daljavo, ki jih izvajajo kreditne in finančne institucije, bi morale kot del postopka preverjanja omogočati najmanj naslednje:

• a) obstaja ujemanje med vidnimi podatki fizične osebe in predloženo dokumentacijo;
• b) v primeru, da je stranka pravna oseba, je javno registrirana, kjer je to primerno;
• c) v primeru, da je stranka pravna oseba, je fizična oseba, ki jo zastopa, pooblaščena, da deluje v njenem imenu.

Kadar rešitev za sklepanje poslovnega razmerja s strank o na daljavo vključuje uporabo biometričnih podatkov za preverjanje identitete stranke, bi morale kreditne in finančne institucije zagotoviti, da so biometrični podatki dovolj edinstveni, da jih je mogoče nedvoumno povezati z eno fizično osebo. Kreditne in finančne institucije bi morale uporabljati močne in zanesljive algoritme za preverjanje ujemanja med biometričnimi podatki na predloženem osebnem dokumentu in stranko, s katero se sklepa poslovno razmerje na daljavo. V primerih, ko rešitev ne zagotavlja zahtevane stopnje zaupanja, je treba uporabiti dodatne kontrole.

V primerih, ko so predloženi dokazi nezadostne kakovosti, kar povzroči dvoumnost ali negotovost, tako da je ogroženo izvajanje preverjanj na daljavo, je treba postopek sklepanja poslovnega razmerja s posamezn o strank o na daljavo prekiniti in ga znova izvesti ali preusmeriti na preverjanje v osebni navzočnosti stranke.

Kadar kreditne in finančne institucije uporabljajo nenadzorovane rešitve za sklepanje poslovnega razmerja na daljavo, pri katerih stranka ne komunicira z zaposlenim za izvedbo postopka preverjanja, bi morale:

• a) zagotoviti, da so vse fotografije ali videoposnetki posneti v ustreznih svetlobnih pogojih in da so zahtevane lastnosti zajete s potrebno jasnostjo, da se omogoči ustrezno preverjanje identitete stranke;
• b) zagotoviti, da so vse fotografije ali videoposnetki posneti v času, ko stranka izvaja postopek preverjanja;
• c) izvajati preverjanja zaznavanja pristnosti, ki lahko vključujejo postopke, pri katerih je potrebno posebno dejanje stranke, da se preveri, ali je prisotna med komunikacijo, ali izvajati preverjanja, ki lahko temeljijo na analizi prejetih podatkov in ne zahtevajo posebnega dejanja s strani stranke;
• d) uporabiti močne in zanesljive algoritme za preverjanje, če se posnete fotografije ali videoposnetki ujemajo s slikami, pridobljenimi iz uradnih dokumentov, ki pripadajo stranki.

Kadar kreditne in finančne institucije uporabljajo nadzorovane rešitve za sklepanje poslovnega razmerja s strank o na daljavo, pri katerih stranka komunicira z zaposlenim za izvedbo postopka preverjanja, bi morale:

• a) zagotoviti zadostno kakovost slike in zvoka, da se omogoči ustrezno preverjanje identitete stranke in da se uporabljajo zanesljivi tehnološki sistemi;
• b) predvideti udeležbo zaposlenega, ki ima zadostno znanje o veljavni uredbi za PPDFT in varnostnih vidikih preverjanja na daljavo in ki je dovolj usposobljen za predvidevanje in preprečevanje namerne ali načrtne uporabe tehnik zavajanja, povezanih z preverjanjem na daljavo, ter je dovolj usposobljen za odkrivanje in ukrepanje v primeru njihovega pojava;
• c) pripraviti vodnik za razgovor, ki opredeljuje nadaljnje korake postopka preverjanja na daljavo ter dejanja, ki se zahtevajo od zaposlenega. Vodnik za razgovor mora vključevati navodila za opazovanje in prepoznavanje psiholoških dejavnikov ali drugih značilnosti, ki bi lahko nakazovale na sumljivo vedenje med preverjanjem na daljavo.

Kjer je mogoče, bi morale kreditne in finančne institucije uporabljati rešitve za s klepanje poslovnega razmerja s strank o na daljavo, ki vključujejo naključnost v zaporedju dejanj, ki jih mora izvesti stranka za namene preverjanja, da se zaščitijo pred tveganji, kot je uporaba sintetičnih identitet ali prisila. Kjer je mogoče, bi morale kreditne in finančne institucije zagotoviti tudi naključne naloge uslužbencu, ki je odgovoren za postopek preverjanja na daljavo, da bi se izognili dogovarjanju med stranko in odgovornim uslužbencem.

Poleg zgoraj navedenega in kjer je to sorazmerno s tveganjem PD/FT, povezanim s poslovnim odnosom, bi morale kreditne in finančne institucije uporabiti eno ali več naslednjih kontrol ali podobnih ukrepov za povečanje zanesljivosti postopka preverjanja. Te kontrole ali ukrepi lahko vključujejo, vendar niso omejeni na, naslednje:

• a) prvo plačilo se nakaže na račun, ki se vodi na izključno ali skupno ime stranke pri kreditni ali finančni instituciji iz države članice EGP ali iz tretje države, ki ima zahteve glede PPDFT, ki niso manj stroge od tistih, ki jih določa Direktiva (EU) 2015/849;
• b) naključno ustvarjeno geslo se pošlje stranki za potrditev prisotnosti med postopkom preverjanja na daljavo. Geslo mora biti za enkratno uporabo in vsebovati časovno omejeno kodo;
• c) zajemanje biometričnih podatkov za primerjavo s podatki, zbranimi iz drugih neodvisnih in zanesljivih virov;
• d) telefonski stiki s stranko;
• e) neposredno pošiljanje (tako elektronsko kot po pošti) stranki.

Kreditne in finančne institucije bi morale upoštevati, da so merila iz odstavkov 38 do 43 izpolnjena, če rešitev uporablja eno izmed naslednjih možnosti:

• a) sheme elektronske identifikacije, priglašene v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 910/2014 in izpolnitev zahteve glede stopenj zanesljivosti „srednja“ ali „visoka“ v skladu s členom 8 navedene uredbe;
• b) ustrezne kvalificirane storitve zaupanja, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU) št. 910/2014, zlasti oddelka 3 poglavja III in točke (b) pododstavka 2 člena 24(1) navedene uredbe.