PRILOGA II METODOLOGIJE

Dejavnost

Minimalna merila za metodologijo

Vzorčna raziskava se pripravi na podlagi popolnega vzorčnega okvira, ki vsebuje najboljše razpoložljive informacije o porazdelitvi lastnosti tal, kot na primer informacije, pridobljene z ustreznimi meritvami na podlagi člena 9(3) in 4

Program vzorčenja je stratificirano naključno vzorčenje, optimizirano na podlagi najboljših razpoložljivih informacij o variabilnosti deskriptorjev tal, stratifikacija pa temelji na enotah tal, določenih v skladu s členom 4(2). Vzorčna mesta, povezana z meritvami iz člena 9(4), se lahko delno ali v celoti upoštevajo v programu vzorčenja, ne glede na njihovo zasnovo

Število in lokacija vzorčnih mest predstavlja variabilnost izbranih deskriptorjev tal znotraj enot tal z največ 5-odstotno napako (ali koeficientom variacije)

Razmestitev in velikost vzorca se določita z uporabo ustreznih postopkov (npr. Bethelov algoritem (Bethel, 1989 (1)), ki lahko upoštevajo zahtevano največjo napako pri ocenjevanju

Vzorčna raziskava, ki jo države članice oblikujejo za vsak cikel monitoringa, se lahko spremeni ali ostane enaka

Dodatne podrobnosti o določanju števila in lokacije vzorčnih mest se navedejo na podlagi člena 24(1), točka (a)

Vzorčijo se natančna mesta vzorčenja, razen če ustrezno utemeljene okoliščine, kot so tla, nasičena z vodo, ali visoka vsebnost kamnin, preprečujejo vzorčenje lokacij

Kadar se odvzamejo kompozitni vzorci tal, so mešanica najmanj petih podvzorcev

Pri vzorčenju tal na negozdnih območjih se ostanki in organski odpadki odstranijo s površine

Pri vzorčenju tal na gozdnih površinah se gozdna tla, po potrebi razdeljena na opad in organsko plast, vzorčijo ločeno in se zabeleži debelina in teža

Vzorci ali podvzorci za kompozitni vzorec se odvzamejo do globine najmanj 30 cm tal. Zabeležijo se informacije, kot so vrsta tal in, če je mogoče, genski talni horizonti. Podvzorci se pomešajo, da se dobi homogen kompozitni vzorec. Vzorčenje se lahko opravi po fiksni globini ali horizontu, vendar se podatki sporočajo po fiksni globini

Vzorci prostorninske gostote morajo biti vzorci brez motenj, odvzeti na ustrezni globini, tudi nižje od 30 cm za podtalje. Vzorci, povezani z zbitjem tal (nasičena hidravlična prevodnost in zmogljivost za zadrževanje zraka), so lahko enaki vzorci brez motenj kot vzorci, odvzeti za prostorninsko gostoto. Kadar visoka vsebnost grobih delcev v tleh preprečuje odvzem vzorcev, se vzorčenje za merjenje prostorninske gostote na tem mestu lahko izključi

Dodatne podrobnosti o vzorčni raziskavi na terenu se navedejo na podlagi člena 24(1), točka (a), tudi o tem, kako obravnavati posebne razmere, kot so plitva tla in različne globine vzorčenja

Deskriptor tal

Referenčna metodologija

Minimalna metodološka merila

Ali je potrebna validirana prenosna funkcija (če se uporablja metodologija, ki ni referenčna metodologija)?

Tekstura tal (vsebnost gline, melja in peska – potrebna za določitev drugih deskriptorjev in z njimi povezanih razponov)

ISO 11277 Ugotavljanje porazdelitve velikosti delcev v mineralnem delu tal – Metoda s sejanjem in usedanjem

Ni relevantno

DA

Električna prevodnost

Možnost 1: ISO 11265 Ugotavljanje specifične električne prevodnosti;

Možnost 2: merilna metoda z nasičenim ekstraktom tal (eEC) (FAO SOP: GLOSOLAN-SOP-08 (2))

Ni relevantno

DA

Stopnja erozije tal

Pri oceni stopnje erozije tal se upoštevajo vsi ukrepi, sprejeti za zmanjšanje ali izravnavo tveganja erozije, vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja po požaru

Ocena stopnje erozije tal zajema vse ustrezne procese erozije, kot so erozija zaradi vode, vetra, žetve in sečnje ter obdelave tal

Erozija tal zaradi vode se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

Ni relevantno

Erozija tal zaradi vetra se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

Erozija tal po praksah upravljanja, kot sta obdelava tal ali odvzem biomase, se kvantitativno oceni na podlagi metodologije, ki je na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna

Organski ogljik v tleh

ISO 10694 Določanje organskega in skupnega ogljika po suhem sežigu, ob zagotavljanju, da se sežge ves ogljik

Organski ogljik v tleh se izračuna z določitvijo skupne vsebnosti ogljika, od katere se odštetje ogljik v obliki karbonata, ki se določi v skladu s standardom ISO 10693.

Se ne uporablja

DA

Zaloga organskega ogljika v tleh (zaloga SOC)

Metodologija, kot je določena v Prilogi V k Uredbi (EU) 2018/1999, v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006

Se ne uporablja

DA

Prostorninska gostota spodnjega sloja tal

ISO 11272 za določanje suhe prostorninske gostote

Kadar se izbere enakovreden parameter, je metodologija evropski ali mednarodni standard, če je na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.

Metodologija se lahko izpopolni glede na delež grobih delcev

DA

Fosfor, ki ga je mogoče ekstrahirati

Prednostno: ISO 11263 za spektrometrijsko ugotavljanje fosforja, topnega v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata (P-Olsen)

Uporabijo se lahko tudi druge alternativne metode

Se ne uporablja

DA

Za težke kovine:

ISO 54321: Aqua Regia

Izbirno: biorazpoložljive frakcije onesnaževal, kot je ISO 17586, z uporabo razredčene dušikove kisline

Za onesnaževala, ki niso težke kovine: Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna

Za težke kovine:

DA

Za onesnaževala, ki niso težke kovine: se ne uporablja, če ni na voljo evropskih ali mednarodnih standardov

Zmogljivost tal za zadrževanje vode, zmogljivost za zadrževanje zraka in nasičena hidravlična prevodnost

Metodologija za določitev vrednosti za eno vzorčevalno mesto:

Možnost 1: LABORATORIJ: ISO 11274 za določevanje karakteristik zadrževanja vode

Možnost 2: OCENA: uporabi naj se pedotransferne funkcije, za katere so potrebne vhodne spremenljivke, kot so porazdelitev delcev glede na velikost, prostorninska gostota, vsebnost organskega ogljika v tleh

Najnižja merila za ocenjevanje skupne zmogljivosti tal za zadrževanje vode, zmogljivost za zadrževanje zraka in nasičene hidravlične prevodnosti enote tal ali na ravni povodja ali porečja:

DA (za vrednost na vzorčevalnem mestu)

Možnost 1:

LABORATORIJ: ISO 17313: Določanje hidravlične prevodnosti nasičenih poroznih materialov

Možnost 2:

OCENA: uporabijo naj se pedotransferne funkcije, za katere so potrebne vhodne spremenljivke, kot so porazdelitev delcev glede na velikost, prostorninska gostota, vsebnost organskega ogljika v tleh

Dušik v tleh

Možnost 1:

ISO 11261 za določevanje celotnega dušika v tleh z modificirano Kjeldahlovo metodo

Možnost 2:

ISO 13878 za določanje skupnega dušika s suhim sežigom

Se ne uporablja

DA

Kislost tal

ISO 10390 za določanje pH v ekstraktu H2O, KCl in CaCl2

Se ne uporablja

DA

Bazična nasičenost in izmenljiva vsebnost natrija, kalija, kalcija in magnezija

ISO 11260 za določanje učinkovite kationske izmenjevalne kapacitete in ravni bazične zasičenosti z uporabo BaCl2

Se ne uporablja

DA

Prostorninska gostota v „vrhnji plasti tal“ (horizont A (3))

ISO 11272 za določanje suhe prostorninske gostote

Metodologija se lahko izpopolni glede na delež grobih delcev

DA

Deskriptorji tal, povezani z biotsko raznovrstnostjo tal in biološko aktivnostjo

Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna

Ni relevantno