15. Systemic risk factors

Čeprav je medsebojna odvisnost med izdajatelji pogosto modelirana z uporabo kombinacije idiosinkratičnih (tj. individualnih) ter enega ali več dejavnikov sistematičnega tveganja, podobno kot regulativni okvir IRB, te smernice ne predpisujejo nobenega pristopa modeliranja, če institucija izpolnjuje vse ustrezne zahteve glede kakovosti in ovrednotenja za zagotovitev, da je njen pristop ustrezno konservativen.

Če model predvideva različna obdobja likvidnosti, mora biti razvoj dejavnikov sistematičnega tveganja dosleden in skladen v teh različnih obdobjih likvidnosti.

Korelacijo med dejavnikom(-i) sistematičnega tveganja in „postopkom plačilne sposobnosti“ posameznega izdajatelja je včasih težko oceniti, ker niso neposredno opazni. Tehniko ocenjevanja, ki temelji neposredno ali posredno na opazovanih tržnih podatkih (kot v primeru uvrščenih lastniških finančnih instrumentov), je treba ustrezno utemeljiti in dokumentirati.

Kadar institucija izbere parametrično formulo, ki predvideva več dejavnikov sistematičnega tveganja, kar bolje izraža industrijsko ali regionalno koncentracijo, kot če se predvideva en dejavnik sistematičnega tveganja, je treba izbiro parametrične formule analizirati in ovrednotiti, na primer s primerjavo rezultatov trenutnega modela z rezultati spremenjene različice istega modela, pri katerem se uporabi formula IRB in pri čemer so vsi dejavniki sistematičnega tveganja v popolni korelaciji.