139. Pristojni organi bi morali preveriti, ali so kreditne institucije sprejele in upoštevale dobre …

Pristojni organi bi morali preveriti, ali so kreditne institucije sprejele in upoštevale dobre prakse v zvezi s kreditnim tveganjem, opisane v teh smernicah. Ovrednotenje, ki ga opravijo pristojni organi, bi moralo med drugim vključevati preverjanje:

• a. ali je funkcija kreditne institucije za notranje spremljanje kreditnega tveganja zanesljiva in zajema vse izpostavljenosti iz naslova kreditov ;
• b. ali je kakovost procesov in sistemov kreditne institucije za pravočasno opredelitev, razvrščanje, spremljanje in obravnavo sprememb kreditnega tveganja za vse izpostavljenosti iz naslova kreditov ustrezna ter ali vodstvo s svojo bonitetno presojo na podlagi izkušenj upošteva tekoče razmere in informacije, usmerjene v prihodnost, vključno z makroekonomskimi dejavniki, in ali je ta presoja ustrezno dokumentirana;
• c. ali procesi kreditne institucije upoštevajo nagnjenost kreditne instit ucije k prevzemanju tveganja na način, s katerim se zagotovi, da se izpostavljenosti iz naslova tveganja, pri katerih se je kreditno tveganje od nastanka ali nakupa povečalo na raven, ki presega nagnjenost kreditne institucije k prevzemanju tveganja, nemudoma opredelijo in ustrezno spremljajo, ocene popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube pa ustrezno od ražajo povečanje kreditnega tveganja teh izpostavljenosti, ko se to ugotovi. Kadar kreditna institucija ustvari ali kupi izpostavljenost iz naslova kreditov , pri kateri kreditno tveganje pri prevzemu presega nagnjenost kreditne institucije k prevzemanju tveganja in zato pomeni izjemo od politik in standardov institucije v zvezi s posojili, bi morali pristojni organi presoditi, ali je institucija vzpo stavila in upošteva ustrezne procese in kontrole za: prvotno opredelitev, pregled, odobritev in dokumentiranje takih izpostavljenosti; poročanje o takih izjemah od politik višjemu vodstvu oziroma, v primeru posamezno pomembnih izpostavljenosti, upravljalne mu organu; ter ustrezno spremljanje takih izpostavljenosti po začetnem pripoznanju. Pristojni organi bi morali preveriti tudi, ali lahko kreditna institucija s procesi in kontrolami ločeno opredeli ocene popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v zvezi z izpostavljenostmi, ki so v skladu z nagnjenostjo kreditne institucije k prevzemanju tveganja, in tiste v zvezi z izpostavljenostmi, ki to nagnjenost presegajo;
• d. ali se upravljalnemu organu in višjemu vodstvu redno posredujejo ustrezne informacije o kreditnem tveganju izpostavljenosti iz naslova kreditov , spremembah kreditnega tveganja, povezanem popravku vrednosti za pričakovane kreditne izgube in spremembah ocen popravkov vrednosti (na primer četrtletno ali pogosteje, če je to ustrezno);
• e. ali so napovedi, vključene v ocene in meritve kreditnega tveganja, primerne in dokazljive ter usklajene z napovedmi, ki jih kreditna institucija uporablja za druge namene, pri čemer se vse predložijo pristojnim organom, ter
• f. ali so politike in postopki kreditne institucije za ovrednotenje točnosti in usklajenosti njenih notranjih modelov za ocenjevanje kreditnega tveganja zanesljivi.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/