14.1.2 Merila uspešnosti, ki upoštevajo tveganja

225.Institucije bi morale določiti in dokumentirati kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti, vključno s finančnimi in nefinančnimi, za posameznike, poslovne enote in institucijo. Merila uspešnosti ne bi smela spodbujati pretiranega prevzemanja tveganja ali zavajanja pri prodaji produktov.

226.Institucije bi morale zagotoviti ustrezno ravnotežje med kvantitativnimi in kvalitativnimi ter absolutnimi in relativnimi merili.

227.Merila, ki se uporabljajo za merjenje tveganj in uspešnosti, bi morala biti čim tesneje povezana z odločitvami zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, in kategorije zaposlenih, katerih uspešnost se meri, ter bi morala zagotoviti, da postopek dodelitve ustrezno vpliva na vedenje zaposlenih.

228.Merila uspešnosti bi morala vključevati dosegljive cilje in ukrepe, na katere lahko zaposleni, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, v določenem obsegu neposredno vpliva. Na primer, spremenljivke na individualni ravni za uradnika, ki je odgovoren za odobravanje kreditov, bi lahko bile uspešnost kreditov, ki jih je izdal ali jih spremlja ta zaposleni, za vodjo poslovne enote pa bi to lahko bila uspešnost vodstvene ekipe te enote. Pri ocenjevanju uspešnosti bi bilo treba meriti dejanske rezultate in izide.

229.Kvantitativna merila bi se morala uporabiti za obdobje, ki je dovolj dolgo, da ustrezno zajame tveganje, ki ga prevzamejo zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, poslovne enote in institucija, ter bi morala biti prilagojena tveganju in vključevati ukrepe ekonomske učinkovitosti. Primeri meril uspešnosti so tveganju prilagojena donosnost kapitala (RAROC), donosnost tveganju prilagojenega kapitala (RORAC), ekonomski dobiček, notranji ekonomski tvegani kapital, neto ekonomski prispevek, tveganju prilagojeni stroški financiranja, podatki o tveganjih na podlagi procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali finančni podatki, ki so povezani s proračunom funkcij (npr. za korporativno funkcijo, vključno s funkcijo za pravne zadeve in kadrovsko funkcijo) ali z njihovim profilom operativne tveganosti, ali povsem računovodske prilagoditve.

230.Kazalniki gospodarnosti poslovanja (npr. dobiček, prihodki, produktivnost, stroški in metrike obsega) ali nekatera tržna merila (npr. cena delnice in celoten donos delničarja) ne vključujejo eksplicitnih prilagoditev tveganjem in so zelo kratkoročna, zato ne zajemajo vseh tveganj v okviru dejavnosti zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Za taka merila uspešnosti so potrebne dodatne prilagoditve tveganjem.

231.Kvalitativna merila (kot so doseganje rezultatov, skladnost s strategijo v okviru nagnjenosti k prevzemanju tveganj in pretekla skladnost) bi morala biti relevantna na ravni institucije, poslovne enote ali posameznika. Primeri kvalitativnih meril so doseganje strateških ciljev, zadovoljstvo strank, ravnanje v skladu s politiko upravljanja tveganj, skladnost z notranjimi in zunanjimi pravili, vodenje, timsko delo, ustvarjalnost, motivacija ter sodelovanje z drugimi poslovnimi enotami, funkcijami notranjih kontrol in korporativno funkcijo.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/