+Smernice za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj (EBA/GL/2025/01)
---+1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja
------+Vloga teh smernic
---------+1. Te smernice so izdane v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 . V skladu s členom 16(3) …
---------+2. V smernicah je predstavljeno stališče organa EBA o ustreznih nadzorniških praksah v evropskem …
------+Dolžnost poročanja
---------+3. Pristojni organi morajo v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 do 03.06.2025 organ …
---------+4. Uradna obvestila bodo v skladu s členom 16(3) objavljena na spletni strani organa EBA.
---+2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
------+Vsebina in področje uporabe
---------+5. Te smernice določajo zanesljive ureditve upravljanja, ki jih morajo institucije vzpostaviti v …
---------+6. V teh smernicah so obravnavani postopki upravljanja ESG tveganj v institucijah kot del njihovega …
---------+7. Pristojni organi in institucije bi morali te smernice uporabljati v skladu z ravnijo uporabe iz …
------+Naslovniki
---------+8. Te smernice so naslovljene na pristojne organe, kot so opredeljeni v členu 4(2), točka (i) …
------+Opredelitev pojmov
---------+9. Če ni določeno drugače, imajo izrazi v teh smernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni in …
---+3. Izvajanje
------+Datum začetka uporabe
---------+10. Te smernice se za institucije, ki niso majhne in nekompleksne institucije, uporabljajo od
---+4. Referenčna metodologija za ugotavljanje in merjenje ESG tveganj
------+4.1 Ocenjevanje pomembnosti
---------+11. januarja 2026. Za majhne in nekompleksne institucije se uporabljajo najpozneje od 11. januarja …
---------+12. Ocenjevanje pomembnosti ESG tveganj je treba izvesti glede na značilnosti institucije , , ki …
---------+13. Pri ocenjevanju pomembnosti ESG tveganj je treba uporabiti pristop, ki temelji na tveganju in …
---------+14. Da bi institucije celovito ocenile pomembnost ESG tveganj, bi morale zagotoviti, da obseg …
---------+15. Kar zadeva ocenjevanje pomembnosti okoljskih tveganj, bi morale institucije uporabiti …
---------+16. Institucije bi morale v okviru ICAAP utemeljiti in dokumentirati svoje ocene pomembnosti ESG …
---------+17. Institucije bi morale v skladu z oddelkom 4.2, oddelkom 5 oziroma oddelkom 6 razviti in …
------+4.2 Opredelitev in merjenje ESG tveganj
---------+18. Notranji postopki institucij bi morali kot del minimalnih standardov za opredelitev in merjenje …
---------+19. Da bi institucije zagotovile ustrezno prepoznavanje in upravljanje ESG tveganj, bi morale …
---------+20. Kar zadeva okoljska tveganja, bi morali notranji postopki in metodologije institucijam …
---------+21. Kar zadeva socialna in upravljavska tveganja, pri katerih kvantitativne informacije sprva niso …
---------+22. Kar zadeva medsebojni vpliv med različnimi kategorijami ESG tveganj, bi morali notranji …
---------+23. Notranji postopki institucij bi morali zagotavljati izvajanje zanesljivih sistemov upravljanja …
---------+24. Notranji postopki institucij bi morali zagotavljati, da institucije zbirajo in uporabljajo …
---------+25. Notranji postopki institucij bi morali temeljiti na notranjih in zunanjih razpoložljivih …
---------+26. Institucije bi morale oceniti, kateri drugi viri podatkov bi učinkovito podpirali ocenjevanje …
---------+27. Kadar kakovost ali razpoložljivost podatkov sprva ne zadošča za potrebe upravljanja tveganj, bi …
---------+28. Kar zadeva nasprotne stranke, ki so velika podjetja, kot so opredeljena v členu 3(4) Direktive …
---------+29. Za izpostavljenosti do drugih vrst nasprotnih strank, ki niso velika podjetja, bi morale …
---------+30. Notranji postopki institucij bi morali zagotavljati kombinacijo metodologij za ocenjevanje …
---------+31. Na ravni posamezne izpostavljenosti bi morale imeti institucije v skladu z določbami odstavkov …
---------+32. Kar zadeva ocenjevanje okoljskih tveganj na ravni posamezne izpostavljenosti, bi morali …
---------+33. Kadar podatki, potrebni za oceno nekaterih meril, še niso na voljo, na primer za nasprotne …
---------+34. Kar zadeva ocenjevanje socialnih in upravljavskih tveganj na ravni posamezne izpostavljenosti …
---------+35. Notranji postopki institucij bi morali zagotavljati metodologije, ki temeljijo na sektorjih in …
---------+36. Kar zadeva ESG dejavnike, ki niso povezani s podnebjem, bi morale velike institucije razviti …
---------+37. Kar zadeva s podnebjem povezana tveganja, bi morali notranji postopki institucij zagotavljati …
---------+38. Za namene odstavka 37 bi morale institucije uporabljati scenarije, ki so znanstveno utemeljeni …
---------+39. Za namene odstavka 37 bi morale institucije na podlagi značilnosti svojih portfeljev …
---------+40. Institucije bi morale utemeljiti in dokumentirati svoje metodološke izbire, vključno z izbiro …
---------+41. Institucije bi morale spoznanja, pridobljena z metodologijami za podnebno skladnost portfelja …
---------+42. Notranji postopki institucij bi morali poleg metod, ki temeljijo na izpostavljenosti …
---+5. Minimalni standardi in referenčna metodologija za upravljanje in spremljanje ESG tveganj
------+5.1 Načela upravljanja ESG tveganj
---------+43. Institucije bi morale za namene vključevanja ESG tveganj v okvir upravljanja tveganj za celotno …
---------+44. Institucije bi morale ESG tveganja vključiti v svoje redne sisteme in procese upravljanja …
---------+45. Institucije bi morale razviti trden in zanesljiv pristop k upravljanju in zmanjševanju ESG …
---------+46. Institucije bi morale določiti, katera kombinacija orodij za upravljanje in zmanjševanje …
------+5.2 Strategije in poslovni modeli
---------+47. Institucije bi morale ESG tveganja upoštevati pri razvoju in izvajanju svojih splošnih …
---------+48. Institucije bi morale za namene odstavka 47 in zaradi zagotavljanja dovolj premišljenih …
---------+49. Institucije bi morale celovito razumeti svoj poslovni model, strateške cilje in strategijo …
------+5.3 Nagnjenost k prevzemanju tveganj
---------+50. Institucije bi morale zagotoviti, da so v okviru njihove nagnjenosti k prevzemanju tveganj …
---------+51. Nagnjenost k prevzemanju tveganj je treba uveljavljati ob podpori ključnih kazalnikov tveganja …
---------+52. Institucije bi morale zagotoviti, da vsi relevantni subjekti v skupini ter poslovna področja in …
---------+53. Nagnjenost institucije k prevzemanju tveganj in z njo povezani ključni kazalniki tveganja bi …
------+5.4 Notranja kultura, sposobnosti in kontrole
---------+54. Institucije bi morale stalno razvijati svoje zmogljivosti za ugotavljanje, ocenjevanje …
---------+55. Preudarna in dosledna kultura tveganj, ki upošteva ESG tveganja in se v instituciji izvaja v …
---------+56. Za namene naslova V smernic organa EBA o notranjem upravljanju bi morale institucije vključiti …
---------+57. Prva linija obrambe mora biti odgovorna za izvajanje ocen ESG tveganj ob upoštevanju …
---------+58. V okviru dejavnosti druge linije obrambe: a) bi morala biti funkcija upravljanja tveganj …
---------+59. Funkcija notranje revizije bi morala kot tretja linija obrambe zagotavljati neodvisen pregled …
------+5.5 Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti
---------+60. Institucije bi morale v svoj ICAAP vključiti pomembna ESG tveganja ter njihove učinke na …
---------+61. Kadar institucije upoštevajo kritje ESG tveganj na dolgi rok, je treba dolgoročne ocene …
---------+62. Institucije bi morale uporabiti spoznanja, pridobljena z metodologijami za oceno tveganj …
---------+63. Kar zadeva okoljska tveganja, bi morale institucije v svoj ICAAP vključiti v prihodnost …
---------+64. Institucije bi morale pomembna okoljska tveganja in njihove učinke na likvidnost vključiti v …
---------+65. Institucije bi morale v svoja okvira ICAAP in ILAAP vključiti opis nagnjenosti k prevzemanju …
---------+66. Pri vključevanju ESG tveganj v svoje ICAAP in okoljskih tveganj v svoje ILAAP bi morale …
------+5.6 Politike in postopki za kategorije finančnih tveganj
---------+67. Institucije bi morale razumeti in upravljati sedanji in morebitni prihodnji učinek ESG tveganj …
---------+68. Za namene vključevanja ESG tveganj v politike in postopke upravljanja kreditnega tveganja, kot …
---------+69. Kar zadeva okoljska tveganja, bi morale institucije v svoje politike in postopke vključiti …
---------+70. Kar zadeva tržno tveganje, bi morale institucije proučiti, kako bi lahko ESG tveganja vplivala …
---------+71. Kar zadeva likvidnostno tveganje in tveganje financiranja, bi morale institucije vsaj proučiti …
---------+72. Poleg tega bi morale institucije, kar zadeva okoljska tveganja, proučiti, kako bi ta tveganja …
---------+73. Kar zadeva operativno tveganje, bi morale institucije proučiti, kako bi lahko ESG tveganja …
---------+74. Kar zadeva okoljska tveganja, bi morale institucije: a) v svojih evidencah izgub iz …
---------+75. Kar zadeva tveganja ugleda, bi morale institucije upoštevati in upravljati vpliv ESG tveganj na …
---------+76. Institucije bi morale v okviru upravljanja tveganja ravnanja, pravdnih tveganj in tveganja …
---------+77. V zvezi s tveganjem koncentracije bi morale institucije upoštevati in upravljati tveganja, ki …
------+5.7 Spremljanje
---------+78. Institucije bi morale spremljati ESG tveganja z učinkovitimi sistemi notranjega poročanja, ki …
---------+79. Institucije bi morale redno spremljati ESG tveganja ter zagotoviti, da ohranjajo celovit …
---------+80. Institucije bi morale določiti kazalnike in pragove za zgodnje opozarjanje ter imeti …
---------+81. Institucije bi morale v zvezi z ESG tveganji spremljati vrsto metrik in kazalnikov, usmerjenih …
---------+82. Majhne in nekompleksne institucije ter druge institucije, ki niso velike institucije, bi morale …
---------+83. Institucije bi morale imeti jasne in dobro dokumentirane metodologije v zvezi s svojimi …
---+6. Načrti v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU
------+6.1 Krovna načela
---------+84. Načrti, pripravljeni v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU, so rezultat procesa …
---------+85. Institucije bi morale zagotoviti, da njihovi načrti obravnavajo v prihodnost usmerjene vidike …
---------+86. Institucije bi morale zagotoviti, da so njihovi načrti in cilji dobro vključeni v njihove …
---------+87. Glede na to, da morajo institucije zagotoviti, da so ureditve, postopki in mehanizmi, povezani …
------+6.2 Upravljanje
---------+88. Institucije bi morale jasno opredeliti in dodeliti odgovornosti za pripravo, validacijo …
---------+89. Upravljalni organ bi moral biti odgovoren za odobritev načrtov in nadzorovati njihovo …
---------+90. Za namene vključevanja ESG tveganj v vseh treh linijah obrambe v skladu z oddelkom 5.4 bi …
---------+91. Institucije bi morale zagotoviti smiselno in redno interakcijo in izmenjavo na vseh ravneh …
---------+92. Institucije bi morale v skladu z oddelkom 5.4 zagotoviti, da imajo zadostne zmogljivosti …
---------+93. Institucije bi morale imeti vzpostavljene zanesljive postopke upravljanja za zbiranje …
------+6.3 Načrtovanje prehoda
---------+94. Institucije bi morale razumeti svojo občutljivost na ESG tveganja, zlasti tveganja okoljskega …
---------+95. Institucije bi morale za namene spremljanja in obravnavanja specifičnih okoljskih tveganj, ki …
---------+96. Geografska referenca ter podrobnost, na primer v smislu regionalne razčlenitve , uporabljenih …
---------+97. Obseg in zapletenost uporabljenih scenarijev bi morala biti sorazmerna z velikostjo in …
---------+98. Institucije bi morale zagotoviti, da so scenariji in poti prehoda, ki jih uporabljajo kot del …
---------+99. Institucije bi morale v svoj e načrte vključiti nabor različnih časovnih horizontov načrtovanja …
---------+100. Institucije bi morale mejnike za spremljanje in obravnavanje ESG tveganj za medsebojno …
---------+101. Institucije bi morale zagotoviti, da so kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni splošni in …
---------+102. P roces načrtovanja prehoda institucij bi moral biti usmerjen v upravljanje pomembnih ESG …
---------+103. Da bi institucije podprle določanje ciljev ter spodbujale in spremljale izvajanje svojih …
---------+104. Institucije bi morale za namene določanja ciljev uporabiti nabor metrik in kazalnikov, pri …
---------+105. Kadar podatki, potrebni za izračun metrik in podporo pri določanju ciljev, niso na voljo, bi …
---------+106. Majhne in nekompleksne institucije ter druge institucije, ki niso velike institucije, se lahko …
---------+107. Čeprav bi morale institucije uporabljati vsaj kombinacijo metrik v zvezi s tveganji …
------+6.4 Ključne sestavine načrtov
---------+108. Institucije bi morale dokumentirati svoje načrte, vključno z metodologijami, predpostavkami …
---------+109. Velike institucije bi morale zagotoviti, da njihovi načrt i zajemajo vsaj naslednje elemente …
---------+110. Majhne in nekompleksne institucije ter druge institucije, ki niso velike institucije, bi …
---------+111. Institucije bi morale razmisliti o uporabi Priloge kot podpornega orodja za razvoj in …
------+6.5 Spremljanje, pregled in posodobitev načrtov
---------+112. Institucije bi morale spremljati izvajanje svojih načrtov z uporabo postopkov spremljanja in …
---------+113. Okvir za spremljanje bi moral upravljalnemu organu omogočati, da hkrati spremlja razvoj metrik …
---------+114. Institucije bi morale redno in vsaj vsakič, ko posodobijo svojo poslovno strategijo v skladu s …
---+Priloga
------+a. Strateški cilji in okvir načrta
------+b. Cilji in metrike
------+c. Upravljanje
------+d. Strategija izvajanja
------+e. Strategija sodelovanja z nasprotnimi strankami
|
English -
European Union -
Financial Industry -
Smernice za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj (EBA/GL/2025/01)
Smernice za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj (EBA/GL/2025/01) https://www.eba.europa.eu/activities/single-rulebook/regulatory-activities/sustainable-finance/guidelines-management-esg-risks – PDF
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja
|
1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja
|
|
2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
|
2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
|
|
3. Izvajanje
|
3. Izvajanje
|
|
4. Referenčna metodologija za ugotavljanje in merjenje ESG tveganj
|
4. Referenčna metodologija za ugotavljanje in merjenje ESG tveganj
|
|
5. Minimalni standardi in referenčna metodologija za upravljanje in spremljanje ESG tveganj
|
5. Minimalni standardi in referenčna metodologija za upravljanje in spremljanje ESG tveganj
|
|
6. Načrti v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU
|
6. Načrti v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU
|
|
Priloga
|
Ta priloga je podporno orodje za institucije pri pripravi načrtov, zahtevanih v členu 76(2) Direktive 2013/36/EU in podrobneje opredeljenih v oddelku 6 teh smernic. Ne uvaja dodatnih zahtev, temveč za vsako ključno vsebino, zahtevano s smernicami, nav aja nekaj primerov, sklicevanj in možnih metrik, | ki jih lahko institucije upoštevajo pri strukturiranju | | | in | | formalizaciji svojih načrtov. Institucije lahko prilagodijo obliko | tega enotnega pristopa, če |
zagotovijo, da so v njihove načrte vključene vse potrebne ključne vsebine. Zaradi potrebe po skladnosti z drugimi veljavnimi zahtevami, kot je navedeno v oddelku 6.1 in zlasti odstavku 85, bi morale institucije zagotoviti skladnost informacij, uporabljenih za izpolnjevanje smernic, z informacijami, razkritimi v skladu z Direktivo 2013/34/EU in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2772. | 6.4. Ključne sestavine načrtov | Ključne zahtevane podelement | Pojasnila besede | besede ključne in sklicevanje smernice Pojasnjevalne Ključne sklicevanjem ali | ali usmeritve oddelke | elementi Primeri kvalitativnih in kvantitativnih vsebin sestavine in morebitne podporne metrike na Morebitna vsebina Morebitna vsebina (kvalitativna) (kvantitativna) Pojasnila za branje tega orodja Povezave s Kvalitativni opis Kvalitativni opis in na morebitnih vsebin, morebitnih vsebin, institucije ustrezne povezanih s to zahtevo povezanih s to zahtevo to ali smernic: smernic: skladnost odstavke - s primeri ali - s primeri ali „opozorili“ povezanost, | Sklici na druge okvire EU Steber 3 CSRD / ESRS z zahtevami stebra 3 ESRS , ki bi jih morale upoštevati, kadar je ustrezno, da bi zagotovile in medsebojno ter se v največji | | Neposreden izvleček iz | | | | | Smernic „opomniki“, pri ciljev; uporabi metrik in možni | meri opirati na vsebinsko |
oddelka 6.4, odstavek 109 Smernic Pojasnjevalne - na primer značilnosti - na primer opozarjanje enake ali bistveno primerljive | Ključne | podelement | besede | Ključne sklicevanjem ali besede ali ključne sestavine | usmeritve oddelke elementi | s besedila / opisa. na različne vidike, ki bi ustrezne na jih lahko zajemal KPI . ustrezne Vsi primeri so Vsi primeri ključnih KPI / Sklice ali namenjeni le KRI so namenjeni le morda odstavke ponazoritvi. ponazoritvi. bodo Smernic regulativni zahtevane Primeri kvalitativnih in kvantitativnih vsebin načrtov morebitne podporne metrike | informacije. na steber 3 in ESRS bo treba posodobiti, da odražali prihodnji razvoj. in Sklici na druge okvire EU | | 6.4. Ključne sestavine načrtov Pojasnila | | | in sklicevanje | | Morebitna na smernice Morebitna vsebina vsebina(kvantitativn (kvalitativna) a) | Steber 3 CSRD / ESRS |
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
Povezane zadeve
- EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/
|