5.5 Proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti

Institucije bi morale v svoj ICAAP vključiti pomembna ESG tveganja ter njihove učinke na kategorije finančnih tveganj, da bi redno ocenjevale in vzdrževale zneske, vrste in razporeditev notranjega kapitala, za katerega menijo, da je ustrezen za pokrivanje narave in ravni ESG tveganj, ob upoštevanju kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega obdobja.

Kadar institucije upoštevajo kritje ESG tveganj na dolgi rok, je treba dolgoročne ocene uporabiti kot vir informacij za zadostno razumevanje možnih posledic ESG tveganj pri načrtovanj u kapitala v okviru običajnih časovnih horizontov za ICAAP , za katera se določa ustrezni notranji kapital za kritje ESG tveganj, so skladna s časovnimi horizonti , ki se uporabljajo v okviru splošnega ICAAP institucij. ICAAP bi moral biti dovolj usmerjen v prihodnost in kadar institucija oceni, da tveganj ne namerava pokriti s kapitalom, ampak jih bo zmanjš evala z drugimi orodji ali ukrepi, mora to ustrezno pojasniti.

Institucije bi morale uporabiti spoznanja, pridobljena z metodologijami za oceno tveganj, vključno s tistimi iz oddelka 4.2, da bi opredelile in izmerile potrebe po notranjem kapitalu za izpostavljenosti ali portfelje, ki so ocenjeni kot bolj dovzetni za ESG tveganja, pri čemer bi morale upoštevati različne ravni razpoložljivosti in zrelosti metodologij za količinsko opredelitev okoljskih tveganj v primerjavi s tistimi za socialna in upravljavska tveganja.

Kar zadeva okoljska tveganja, bi morale institucije v svoj ICAAP vključiti v prihodnost usmerjen pogled na svojo kapitalsko ustreznost na osnovi neugodnega scenarija, ki vključuje določene elemente okoljskih tveganj. Poleg tega bi morale institucije opredeliti tudi vse spremembe svojega poslovnega načrta ali drugih ukrepov, ki izhajajo iz stresnega testiranja podnebnih ali okoljskih tveganj oziroma obratnega stresnega testiranja, v skladu z odstavkom 90 smernic EBA o stresnem testiranju¹⁵ .

¹⁵ Smernice organa EBA za stresno testiranje institucij (EBA/GL/2018/04).

Institucije bi morale pomembna okoljska tveganja in njihove učinke na likvidnost vključiti v svoj notranji proces ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP) za ustrezne ročnosti , ki jih zajema ILAAP.

Institucije bi morale v svoja okvira ICAAP in ILAAP vključiti opis nagnjenosti k prevzemanju tveganj, pragov in limitov , določenih za pomembna ESG tveganja oziroma pomembna okoljska tveganja, ter njihov učinek na kapitalsko ustreznost ali likvidnost, pa tudi postopek posodabljanja teh pragov in limitov . Zagotoviti bi morale dovolj pojasnjevalnih / opisnih informacij za razumevanje njihove analize posledic ESG oziroma okoljskih tveganj za kapital oziroma likvidnost, tudi s pojasnili glede uporabljene metodologije in osnovnih predpostavk.

Pri vključevanju ESG tveganj v svoje ICAAP in okoljskih tveganj v svoje ILAAP bi morale institucije zapletenost postopkov in stopnjo izpopolnjenosti metodologij prilagoditi glede na svojo velikost in kompleksnost ter rezultate ocene pomembnosti.