10 Korporativne vrednote in kodeks ravnanja

Upravljalni organ bi moral biti odgovoren za pripravo, potrditev in nadzor izvajanja ter vzdrževanje učinkovitih politik za odkrivanje, ocenjevanje, upravljanje in zmanjšanje ali preprečevanje dejanskih in morebitnih nasprotij med interesi institucije in zasebnimi interesi zaposlenih, vključno s člani upravljalnega organa, ki bi lahko škodljivo vplivali na opravljanje njihovih nalog in odgovornosti. Konsolidacijska institucija bi morala obravnavati interese v okviru politike nasprotja interesov na ravni celotne skupine na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi.

Namen politike bi moral biti odkrivanje nasprotij interesov zaposlenih, vključno z interesi njihovih najožjih družinskih članov. Institucije bi morale upoštevati, da lah ko nasprotja interesov nastanejo ne le zaradi obstoječih, ampak tudi preteklih osebnih ali poklicnih razmerij. Če pride do nasprotij interesov, bi morale institucije oceniti, kako velika so, in odločiti o ustreznih ukrepih za njihovo zmanjševanje ter jih izvajati.

Kar zadeva nasprotja interesov, ki bi lahko bila posledica preteklih razmerij, bi morale institucije določiti primeren časovni okvir, v katerem morajo zaposleni poročati o takih nasprotjih interesov, saj lahko ta še vedno vplivajo na ravnanje zaposlenih in sodelovanje pri odločanju.

Politika bi morala zajemati vsaj naslednje okoliščine ali razmerja, v katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov:

• a. gospodarske interese (na primer delnice, druge lastniške pravice in članstva, finančno premoženje in druge gospodarske interese pri komercialnih strankah, pravice intelektualne lastnine, posojila, ki jih je institucija odobrila podjetju v lasti zaposlenih, članstvo v organu ali lastništvo organa ali subjekta z nasprotnimi interesi);
• b. osebna in poklicna razmerja z lastniki kvalificiranih deležev v instituciji;
• c. osebna ali poklicna razmerja z zaposlenimi v instituciji ali subjekti, ki spadajo v okvir bonitetne konsolidacije (na primer družinska razmerja);
• d. drugo zaposlitev ali predhodno zaposlitev v bližnji preteklosti (na primer v petih letih);
• e. osebna ali poslovna razmerja z zadevnimi zunanjimi deležniki (na primer povezano st s pomembnimi dobavitelji, svetovalnimi podjetji ali ponudniki drugih storitev) in
• f. politični vpliv ali politična razmerja.

Ne glede na zgoraj navedeno bi morale institucije upoštevati, da lastništvo deležev institucije ali osebnih računov ali posojil ali uporaba drugih storitev institucije ne bi smeli privesti do stanja, da bi se za zaposlene štelo, da so v nasprotju interesov, če ne presegajo praga de minimis.