PRILOGA V FAZE IN NAČELA ZA OCENO TVEGANJA ZA POSAMEZNO OBMOČJE

1.   

Za opis onesnaženja je treba opredeliti naravo onesnaževal (npr. težke kovine, organska onesnaževala itd.), prisotnih na območju, ter določiti njihov vir, vsebnost, kemijsko obliko in porazdelitev v tleh, matični podlagi in podzemni vodi. Prisotnost in vsebnosti onesnaževal v različnih medijih se določita z vzorčenjem in preiskavo na območju in zunaj njega, če obstaja sum prenosa onesnaževal. Onesnaževala, povezana z dejavnostmi, ki bi lahko povzročile onesnaženje, se vzorčijo v ustreznih medijih na podlagi okoljskih okoliščin in fizikalno-kemijskih lastnosti onesnaževal, ki vplivajo na njihovo vedenje v okolju. Upoštevajo se ravni naravnega in antropogenega ozadja.

2.   

Za oceno izpostavljenosti je treba opredeliti pot, po kateri lahko onesnaževala tal dosežejo prejemnike. Poti izpostavljenosti lahko vključujejo vdihavanje, zaužitje, stik s kožo, sprejemanje v rastline, prehajanje v podzemno vodo ali druge poti. Vsebnosti onesnaževal v medijih izpostavljenosti se združijo s parametri izpostavljenosti (npr. pogostostjo in trajanjem izpostavljenosti, delež zaužitja zemlje itd.) ter značilnostmi prejemnika, kot so starost, spol in zdravstveno stanje, da se oceni dnevni odmerek izpostavljenosti. Povezave med virom, potjo in prejemnikom so povzete v grafičnem, shematskem in poenostavljenem prikazu (konceptualni model lokacije). Izpostavljenost se lahko oceni z neposredno analizo na mestu izpostavljenosti ali z modeliranjem prenosa onesnaževala v sredstvo izpostavljenosti.

3.   

Ocena toksičnosti ali nevarnosti vključuje vrednotenje možnih škodljivih učinkov onesnaževal na zdravje ljudi in okolje na podlagi odmerka in trajanja izpostavljenosti. Pri oceni toksičnosti ali nevarnosti se upoštevata inherentna toksičnost onesnaževal in dovzetnost različnih izpostavljenih prejemnikov (ljudi in ekosistemov), kot so živali, mikroorganizmi, rastline, otroci, nosečnice, starejši itd. Toksikološke informacije se uporabijo za oceno referenčnih odmerkov ali vsebnosti, ki se uporabljajo za opis tveganja.

4.   

Za opis tveganja je potrebna vključitev informacij iz prejšnjih korakov za oceno obsega in verjetnosti škodljivih učinkov onesnaženega območja na zdravje ljudi in okolje, tudi zaradi prehajanja onesnaženja na druge okoljske medije. Opis tveganj pomaga pri oceni in prednostnem razvrščanju potrebe po ukrepih za zmanjšanje tveganja in remediacijskih ukrepih ter pri zagotavljanju, da je stanje tal združljivo s trenutno in načrtovano rabo tal. Poleg tega lahko pomaga določiti cilje remediacije tal ali upravljanja za območje, na primer glede doseganja najvišjih sprejemljivih mejnih vrednosti ali vrednosti presejanja tal (soil screening values) za posamezno območje, ki temeljijo na tveganju. Ocena tveganja vključuje veliko hipotez in negotovosti. Zato je bistveno oceniti te hipoteze in negotovosti, da bi v celoti razumeli pomen pridobljenih rezultatov in sprejeli dobro informirane odločitve.