Člen 383a Model regulativne CVA

model regulativne CVA je sposoben modelirati CVA dane nasprotne stranke, pri čemer se po potrebi priznata dogovora o pobotu in vzdrževanju kritja na ravni niza pobotov v skladu s tem členom;

institucija oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke na podlagi kreditnih razmikov nasprotne stranke in tržno dogovorjene izgube ob neplačilu za to nasprotno stranko;

pričakovana izguba ob neplačilu iz točke (a) je enaka tržno dogovorjeni izgubi ob neplačilu iz točke (b), razen če institucija lahko dokaže, da se stopnja nadrejenosti portfelja poslov s to nasprotno stranko razlikuje od nadrejenosti nadrejenih nezavarovanih obveznic, ki jih je izdala zadevna nasprotna stranka;

v vsaki prihodnji časovni točki se simulirana diskontirana prihodnja izpostavljenost portfelja poslov z nasprotno stranko izračuna z modelom izpostavljenosti tako, da se prevrednotijo vsi posli v tem portfelju na podlagi simuliranih skupnih sprememb dejavnikov tržnega tveganja, ki so pomembni za te posle, pri čemer se uporabi ustrezno število scenarijev, in da se cene diskontirajo na datum izračuna z uporabo netveganih obrestnih mer;

model regulativne CVA je zmožen modelirati znatno odvisnost med simulirano diskontirano prihodnjo izpostavljenostjo portfelja poslov in kreditnimi razmiki nasprotne stranke;

kadar so posli portfelja vključeni v niz pobotov, za katerega velja dogovor o vzdrževanju kritja in dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah, se zavarovanje s premoženjem, dano in prejeto v okviru navedenega dogovora, prizna kot sredstvo za zmanjševanje tveganja v simulirani diskontirani prihodnji izpostavljenosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

kreditne razmike iz drugih instrumentov, ki jih je izdala nasprotna stranka, ki odražajo trenutne tržne razmere;

približke razmikov, ki so ustrezni glede na bonitetno oceno, sektor in regijo nasprotne stranke.

model izpostavljenosti iz odstavka 1, je del notranjega sistema institucije za upravljanje tveganja CVA, ki vključuje opredelitev, merjenje, upravljanje, odobritev in notranje poročanje o CVA in tveganju CVA za računovodske namene;

institucija ima vzpostavljen postopek za zagotavljanje skladnosti z dokumentiranim sklopom notranjih politik, kontrol, ocene delovanja modela in postopkov v zvezi z modelom izpostavljenosti iz odstavka 1;

institucija ima neodvisno enoto za validacijo, ki je odgovorna za učinkovito začetno in sprotno validacijo modela izpostavljenosti iz odstavka 1 tega člena; ta enota je neodvisna od poslovne kredite enote in trgovalnih enot, vključno z enoto iz člena 383(1), točka (a), in poroča neposredno višjemu vodstvu; imeti mora dovolj ustrezno usposobljenega osebja, da izpolni svojo nalogo;

višje vodstvo je aktivno vključeno v proces nadzora tveganja in nadzor tveganja CVA obravnava kot bistveni vidik poslovanja, ki mu je treba nameniti ustrezna sredstva;

institucija dokumentira postopek za začetno in sprotno validacijo svojega modela izpostavljenosti iz odstavka 1, tako podrobno, da lahko tretja oseba razume delovanje modelov, njihove omejitve in ključne predpostavke ter ponovi analizo; v navedeni dokumentaciji so določene najmanjša pogostost, s katero se bo izvajala sprotna validacija, in druge okoliščine, kot je nenadna sprememba tržnega vedenja, v katerih se opravi dodatna validacija; opisano je, kako poteka validacija v zvezi s tokovi podatkov in portfelji, katere analize se uporabljajo in kako se oblikujejo reprezentativni portfelji nasprotne stranke;

modeli določanja cen, ki se uporabljajo v modelu izpostavljenosti iz odstavka 1, za dani scenarij simuliranih dejavnikov tržnega tveganja, se testirajo z ustreznimi neodvisnimi referenčnimi vrednostmi za širok razpon razmer na trgu v okviru začetnega in sprotnega postopka validacije modela; modeli določanja cen za opcije upoštevajo nelinearnost vrednosti opcije glede na dejavnike tržnega tveganja;

v okviru notranjega revizijskega postopka institucije se redno izvaja neodvisen pregled notranjega sistema institucije za upravljanje tveganja CVA iz točke (a) tega odstavka; ta pregled vključuje tako dejavnosti enote iz člena 383(1), točka (a), kot tudi neodvisne enote za validacijo iz točke (c) tega odstavka;

model regulativne CVA, ki ga institucija uporablja za izračun simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti iz odstavka 1, pravočasno, popolno in konzervativno odraža pogoje in lastnosti posla ter dogovore o vzdrževanju kritja; ti pogoji in lastnosti posla se hranijo v varni bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira; prenos podatkov o pogojih in lastnostih posla ter dogovorov o vzdrževanju kritja v model izpostavljenosti je prav tako predmet notranje revizije, vzpostavljeni pa so formalni postopki usklajevanja med notranjim modelom in sistemi izvornih podatkov, da se stalno preverja, ali se pogoji in lastnosti posla ter dogovori o vzdrževanju kritja v sistemu izpostavljenosti odražajo pravilno ali vsaj konzervativno;

trenutni in pretekli vhodni podatki o trgu, ki ga institucija uporabi v modelu za izračun simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti iz odstavka 1, se pridobijo neodvisno od poslovnih področij ter pravočasno in v celoti vnesejo v ta model ter se vzdržujejo v varni bazi podatkov, ki se formalno in redno revidira; institucija ima dobro razvit postopek za preverjanje celovitosti podatkov za ravnanje z neustreznimi opazovanji podatkov; kadar se model opira na približke tržnih podatkov, institucija oblikuje notranje politike za opredelitev ustreznih približkov in redno empirično dokazuje, da približki zagotavljajo konzervativno predstavitev tveganja osnovnih instrumentov;

model izpostavljenosti iz odstavka 1, zajame informacije, specifične za posel, in pogodbene informacije, ki so potrebne za združevanje izpostavljenosti na ravni niza pobotov; institucija preveri, ali so posli dodeljeni ustreznemu nizu pobotov znotraj modela.

kako institucija določi približke razmikov iz odstavka 2, točka (b), za namene izračuna verjetnosti neplačila;

dodatne tehnične elemente, ki jih institucije upoštevajo pri izračunu pričakovane izgube ob neplačilu nasprotne stranke, verjetnosti neplačila nasprotne stranke in simulirane diskontirane prihodnje izpostavljenosti portfelja poslov s to nasprotno stranko in CVA, kot je navedeno v odstavku 1;

kateri drugi instrumenti iz odstavka 2, točka (a), so primerni za oceno verjetnosti neplačila nasprotne stranke in kako institucije izvajajo to oceno.

pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb uporabe standardiziranega pristopa iz člena 383(3);

metodologijo ocenjevanja, na podlagi katere pristojni organi preverijo, ali institucija izpolnjuje zahteve iz členov 383 in 383a.