6.3.1.2 Treatment of fees, interest and additional drawings after default

Za namen člena 181(1)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morale institucije pri izračunu dejanskega LGD upoštevati nadomestila za zamude pri plačilu, ki so bile priznane v izkazu poslovnega izida institucije pred trenutkom nastopa neplačila, in sicer tako, da jih vključijo v neporavnan i znesek kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila v števcu in imenovalcu dejanskega LGD. Kadar so bila nadomestila dolžniku zaračunana zato, da bi institucija izterjala že nastale neposredne stroške, in so ti stroški že vključeni v izračun ekonomske izgube, institucija teh zneskov ne bi smela še enkrat prišteti k ekonomski izgubi ali neporavnanemu znesku. Nadomestila, priznana po trenutku nastanka neplačila, ne bi smela zvišati zneska ekonomske izgube ali neporavnanega zneska v trenutku nastanka neplačila. V izračun ekonomske izgube pa bi morale biti vključena vsa poplačila, vključno s tistimi v zvezi z nadomestili, priznanimi po neplačilu.

Institucije bi morale kakršne koli obresti, priznane v izkazu poslovnega izida pred trenutkom nastanka neplačila in po njem, obravnavati v skladu z odstavkom 137 .

V skladu s členom 182(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzije, pri svojih ocenah konverzijskih faktorjev odražati možnost dodatnih črpanj s strani dolžnika do trenutka nastanka neplačila in po njem. V primeru izpostavljenosti na drobno lahko institucije v skladu s členom 181(2)(b) in členom 182(3) navedene uredbe odražajo prihodnja črpanja v svojih konverzijskih faktorjih ali v svojih ocenah LGD. Ta prihodnja črpanja bi se morala razumeti kot dodatna črpanja s strani dolžnika po trenutku nastanka neplačila.

Kadar institucije v svoje konverzijske faktorje vključijo dodatna črpanja s strani dolžnika po trenutku nastanka neplačila, bi morale dejanski LGD izračunati kot razmerje med ekonomsko izgubo in neporavnanim zneskom kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila, zvišanim za znesek dodatnih črpanj s strani dolžnika po trenutku nastanka neplačila, diskontiran na trenutek nastopa neplačila.

Kadar institucije v primeru izpostavljenosti na drobno v svoje konverzijske faktorje ne vključijo dodatnih črpanj s strani dolžnika po trenutku nastanka neplačila, bi morale dejanski LGD izračunati kot razmerje med ekonomsko izgubo in neporavnanim zneskom kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila in imenovalca razmerja ne bi smele povečati za vrednost dodatnih črpanj s strani dolžnika po trenutku nastopa neplačila.

Ne glede na to, ali institucije odražajo prihodnja črpanja v svojih konverzijskih faktorjih ali v svojih ocenah LGD, bi morale v izračun ekonomske izgube, ki pomeni imenovalec dejanskega LGD, vključiti dodatna črpanja po trenutku nastopa neplačila in vsa realizirana poplačila, diskontirana na trenutek nastopa neplačila.