6.3.2.2 Calculation of long-run average LGD

V skladu s točko (a) člena 181(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije izračunati dolgoročni povprečni LGD za vsak bonitetni razred ali skupino izpostavljenosti posebej. V tem okviru bi morale institucije izračunati dolgoročni povprečni LGD tudi na ravni portfelja, zajetega v modelu LGD. Pri izračunu dolgoročnega povprečnega LGD bi morale institucije uporabiti vsa neplačila, ugotovljena v preteklem obdobju opazovanja, ki spadajo na področje uporabe modela LGD.

Institucije bi morale brez poseganja v člen 181(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 izračunati dolgoročni povprečni LGD kot aritmetično povprečje dejanskih LGD v preteklem obdobju opazovanja, tehtano s številom neplačil. Institucije za ta namen ne bi smele uporabljati povprečij LGD, izračunanih na podnizu opažanj, zlasti letnih povprečnih LGD, razen če v skladu s členom 181(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 na ta način odražajo večjo utež novejših podatkov pri izpostavljenostih na drobno.

Kadar institucije v skladu s členom 181(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne pripisujejo enakega pomena vsem preteklim podatkom o izpostavljenostih na drobno, bi morale biti zmožne na dokumentiran način dokazati, da je večja utež novejših podatkov upravičena, ker bolje napoveduje stopnje izgube. Zlasti če imajo določena obdobja nične ali zelo majhne uteži, bi moralo biti to ustrezno utemeljeno ali pa bi morale biti zaradi tega ocene bolj konservativne.

Pri določanju uteži v skladu z odstavkom 151 bi morale institucije v skladu z oddelkom 4.2.4 upoštevati reprezentativnost ocenjenih podatkov ter gospodarskih in tržnih razmer, ki jih podatki odražajo.