10.2 Izogibanje

183.Institucije bi morale zagotoviti, da se variabilni prejemki ne izplačujejo prek instrumentov ali metod, katerih cilj ali dejanska posledica je neizpolnjevanje zahtev glede prejemkov in določb teh smernic za zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, ali zahtev glede prejemkov za vse zaposlene, kadar se take zahteve uporabljajo za vse zaposlene. To vključuje dogovore med institucijo in tretjimi osebami, pri katerih ima zaposleni finančni ali osebni interes.

184.„Izogibanje“ je neizpolnjevanje zahtev glede prejemkov, kadar institucija dejansko ne dosega cilja in namena zahtev kot celote, čeprav formalno izpolnjuje posamezne zahteve o prejemkih.

185.Za izogibanje se med drugim štejejo naslednje okoliščine:

• a. kadar se variabilni prejemek šteje za fiksnega v skladu z besedilom teh smernic, vendar ne v skladu z njihovim ciljem;
• b. kadar se dodeli ali dospe v plačilo variabilni prejemek, ki ni zajamčeni variabilni prejemek, čeprav:
• i. zaposleni, poslovna enota ali institucija ni bila dovolj uspešna, kar se izmeri v skladu z naslovom IV teh smernic;
• ii. ni učinkovitega prilagajanja variabilnega prejemka tveganjem (tj. predhodne ali naknadne prilagoditve tveganjem); ali
• iii. variabilni prejemek ni vzdržen glede na finančni položaj institucije;
• c. kadar zaposleni prejemajo plačila od institucije ali subjekta v obsegu konsolidacije, ki niso zajeta v opredelitvi prejemka, temveč so instrumenti ali metode plačila, ki vsebujejo spodbudo za prevzemanje tveganj ali zagotavljajo nesorazmerne donose od naložb v instrumente podjetja, ki se znatno razlikujejo od pogojev drugih vlagateljev, ki bi vlagali v tak instrument;
• d. kadar zaposleni prejemajo plačila od institucije ali subjekta v obsegu konsolidacije, ki niso zajeta v opredelitvi prejemka, temveč so instrumenti ali metode za izogibanje zahtevam glede prejemkov (npr. posojila, ki jih ni mogoče odplačati);
• e. kadar se fiksne sestavine prejemka dodelijo kot fiksno število instrumentov in ne kot fiksni znesek;
• f. kadar se zaposlenim dodelijo prejemki v obliki instrumentov ali pa se jim omogoči nakup instrumentov po ceni, ki ne temelji na tržni vrednosti ali pošteni vrednosti v primeru instrumentov, s katerimi se ne trguje na borzi, prejeta dodatna vrednost pa se ne upošteva pri variabilnem prejemku;
• g. kadar pogosto potekajo pogajanja o prilagoditvah sestavin fiksnega prejemka, cilj prilagoditev pa je dejansko uskladitev prejemka z uspešnostjo zaposlenih;
• h. kadar so dodeljena nadomestila previsoka in neutemeljena glede na okoliščine;
• i. kadar je prejemek označen kot plačilo za predčasno upokojitev in se ne upošteva kot variabilni prejemek, čeprav ima dejansko naravo odpravnine, saj se dodeli ob predčasni prekinitvi pogodbe, ali kadar se zaposleni po dodelitvi takega plačila dejansko ne upokoji ali kadar se plačila ne dodeljujejo na mesečni ravni;
• j. vsakršni ukrepi, ki bi vodili do razmer, v katerih politika prejemkov ne bi bila več nevtralna glede na spol.

186.Institucije bi morale zagotoviti, da ima metoda za merjenje uspešnosti ustrezne kontrole za zagotovitev, da se prepreči možnost zlorabe meril za dodelitev. Če take kontrole niso vzpostavljene, variabilni prejemki niso ustrezno povezani z uspešnostjo, politika prejemkov pa se ne izvaja pravilno, zato lahko vsako plačilo variabilnih prejemkov povzroči kršitev regulativnih zahtev. Možne zlorabe vključujejo na primer subjektivne odločitve v dvostranskem postopku merjenja uspešnosti, npr. kadar ni objektivnih standardov za postopek odločanja o tem, ali zaposleni dosegajo cilje.

187.Institucije ne bi smele zagotavljati nadomestil za morebitna znižanja ali prestrukturiranja variabilnih prejemkov, ki so npr. posledica ukrepov sanacije in reševanja ali izrednega poseganja države, v poznejših letih ali z drugimi plačili, instrumenti ali metodami.

188.Institucije ne bi smele vzpostavljati struktur skupin ali offshore subjektov ali sklepati pogodb z osebami, ki delujejo v imenu institucije, z namenom prirejanja rezultata postopka opredelitve (npr. ker ena država članica uporablja odstopanje iz člena 109(6) Direktive 2013/36/EU) ter izogibanja uporabi zahtev glede prejemkov in določb teh smernic za zaposlene, za katere bi se te zahteve in določbe sicer morale uporabljati. 189.Kadar institucije redno uporabljajo in podaljšujejo pogodbe za določen čas (npr. za eno leto), bi morali pristojni organi pregledati, ali take pogodbe pomenijo instrument ali metodo za izogibanje zahtevam glede prejemkov iz Direktive 2013/36/EU, npr. ker bi dejansko povzročile variabilne prejemke, in ustrezno ukrepati, da bi zagotovili, da institucije izpolnjujejo zahteve iz členov 92 in 94 Direktive 2013/36/EU.

190.Kadar je prejemek fiksni prejemek v skladu s smernicami iz razdelka 7, vendar se izplača v instrumentih, bi morali institucije in pristojni organi preučiti, ali se fiksna sestavina prejemka zaradi uporabljenih instrumentov spremeni v variabilno sestavino prejemka, ker je vzpostavljena povezava z uspešnostjo institucije. Institucije ne bi smele uporabljati finančnih instrumentov kot dela fiksnega prejemka, da bi se izognile zahtevam glede variabilnih prejemkov, uporabljeni instrumenti pa tudi ne bi smeli spodbujati pretiranega prevzemanja tveganja.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/