Naslov I – Sorazmernost

Cilj načela sorazmernosti iz člena 74(2) Direktive 2013/36/EU je zagotoviti ureditev notranjega upravljanja, skladno s posameznimi profili tveganosti in poslovnim modelom institucije, z namenom dejanskega doseganja ciljev regulativnih zahtev in določb.

Institucije bi morale pri pripravi in izvajanju ureditev notranjega upravljanja upoštevati velikost in notranjo organizacijo, naravo, obseg in zapletenost svojih dejavnosti. Pomembne institucije bi morale imeti naprednejše ureditve upravljanja, manjše in manj kompleksne institucije pa lahko uvedejo preprostejše ureditve upravljanja. Vendar bi morale institucije upoštevati, da velikost ali sistemska pomembnost institucije sami po sebi ne kažeta, v kolikšni meri je institucija izpostavljena tveganjem.

Za uporabo načela sorazmernosti in zagotovitev ustreznega izvajanja regulativnih zahtev in teh smernic morajo institucije in pristojni organi upoštevati vse naslednje vidike:

• a. velikost bilančne vsote institucije in njenih podrejenih družb v ok viru bonitetne konsolidacije;
• b. geografsko prisotnost institucije in obseg dejavnosti v posamezni državi;
• c. pravno obliko institucije, vključno s tem, ali je institucija del skupine in, če je, oceno sorazmernosti za skupino;
• d. ali je institucija uvrščena na borz i ali ne;
• e. ali ima institucija dovoljenje za uporabo notranjih modelov za merjenje kapitalskih zahtev (npr. pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen);
• f. vrsto dovoljenih dejavnosti in storitev, ki jih opravlja institucija (glej na primer tudi Prilogo 1 k Direktivi 2013/36/EU in Prilogo 1 k Direktivi 2014/65/EU);
• g. uporabljen poslovni model in strategijo; naravo in zapletenost poslovnih dejavnosti ter organizacijsko strukturo institucije;
• h. strategijo tveganj, nagnjenost k prevzemanju tveganj in dejanski profil tveganosti institucije, tudi ob upoštevanju rezultatov ocene kapitala in likvidnosti na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;
• i. strukturo lastništva in financiranja institucije;
• j. vrsto strank (npr. prebivalstvo, podjetja, institucije, mala podjetja, javni subjekti) in zapletenost produktov ali pogodb;
• k. funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in distribucijske poti;
• l. obstoječe sisteme informacijske tehnologije (IT) , vključno s sistemi za zagotavljanje neprekinjenosti poslovanj a in oddajanje funkcij v zunanje izvajanje na tem področju, ter
• m. ali institucija spada v opredelitev majhne in nekompleksne institucije ali velike institucije iz točk 145 in 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.