112. Pri oblikovanju vedenjskih predpostavk glede računov brez določenih datumov prevrednotenja za …

Pri oblikovanju vedenjskih predpostavk glede računov brez določenih datumov prevrednotenja za namene upravljanja tveganja spremembe obrestne mere bi morale institucije:

• (a) biti sposobne opredeliti „stabilna“ stanja, tj. vloge, ki so stabilne in se verjetno ne bodo prevrednotile ob pomembnih spremembah okolja obrestnih mer, in/ali druge vloge, pri katerih bi banke lahko modelirale omejeno elastičnost vlog glede na spremembe obrestnih mer;
• (b) predpostavke modeliranja za te vloge bi morale odražati značilnosti vlagateljev (npr. na drobno/na debelo) in značilnosti računa (npr. transakcijski/netransakcijski). Opis zgornjih kategorij na visoki ravni je naveden spodaj:
• i. transakcijske vloge na drobno vključujejo brezobrestne in druge račune na drobno, pri katerih komponenta nadomestila ni pomembna za strankino odločitev, da zadrži denar na računu;
• ii. netransakcijske vloge na drobno vključujejo račune na drobno (vključno z reguliranimi računi), pri katerih je komponenta nadomestila pomembna za strankino odločitev, da zadrži denar na računu;
• iii. vloge na debelo vključujejo račune korporativnih in drugih strank na debelo, razen medbančnih ali drugih računov, ki so zelo občutljivi na ceno;
• (c) oceniti morebitno migracijo med vlogami brez določenih datumov prevrednotenja in drugimi vlogami, ki bi lahko v različnih scenarijih obrestnih mer preoblikovale ključne vedenjske predpostavke modeliranja;
• (d) upoštevati morebitne omejitve prevrednotenja vlog na drobno v okoljih z nizko ali negativno obrestno mero in učinek, ki ga imajo lahko take omejitve na stabilnost vlog v različnih scenarijih obrestnih mer;
• (e) zagotoviti, da so predpostavke o upadu stabilnih in drugih modeliranih stanj preudarne in primerne za izravnavo ugodnosti iz naslova neto prihodkov od obresti z dodatnim tveganjem v zvezi z ekonomsko vrednostjo, ki izhaja iz blokiranja prihodnjega donosa iz naslova obrestnih mer na sredstva, ki se financirajo s temi stanji, in možnega izpada prihodka v okolju naraščajočih obrestnih mer;
• (f) poudariti pomen statističnih ali kvantitativnih metod za določitev datumov vedenjskega prevrednotenja in profila denarnih tokov vlog brez določene zapadlosti; pri določitvi ustreznih predpostavk modeliranja za vloge brez določene zapadlosti (npr. glede na pričakovani prihodnji razvoj) je lahko potrebno sodelovanje različnih strokovnjakov v okviru institucije (npr. oddelek za upravljanje tveganja in oddelek za nadzor tveganja, prodaja in zakladnica);
• (g) v svojih politikah in postopkih imeti ustrezno dokumentacijo v zvezi s temi predpostavkami ter imeti vzpostavljen postopek za njihov pregled;
• (h) razumeti vpliv predpostavk na rezultate merjenja tveganj in interne odločitve dodelitve kapitala, ki jih je izbrala institucija, vključno s periodičnimi izračuni analiz občutljivosti ključnih parametrov (npr. odstotek in zapadlost stabilnih stanj na računih in stopnja prenosa spremembe obrestne mere (ang. pass-through rate ), pri čemer se za izločitev učinka predpostavk na različne mere IRRBB uporabljajo pogodbeni pogoji in ne vedenjske predpostavke;
• (i) izvajati stresno testiranje za razumevanje občutljivosti izbranih mer tveganja na spremembe ključnih predpostavk in upoštevati rezultate takih testov pri odločitvah o razporeditvi notranjega kapitala.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/