PRILOGA II ZAHTEVE ZA DETERGENTE, KI VSEBUJEJO MIKROORGANIZME, IZ ČLENA 5

1.   

2.   

3.   

Namenoma dodani mikroorganizmi niso gensko spremenjeni mikroorganizmi.

4.   

Namenoma dodani mikroorganizmi so, z izjemo naravne odpornosti, dovzetni za vsakega od glavnih razredov antibiotikov, in sicer za aminoglikozide, makrolide, betalaktame, tetracikline in fluorokinolone, v skladu z difuzijsko metodo z diski po standardu Evropskega odbora za preskušanje antimikrobične dovzetnosti ali z enakovredno metodo.

5.   

Ko se detergenti, ki vsebujejo mikroorganizme, dajo na trg, imajo standardno število na ploščah, ki je enako ali večje od 1 × 105 kolonijskih enot (CFU) na mililiter ali gram izdelka, v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi ali testnimi metodami.

6.   

Najkrajši rok uporabnosti detergenta, ki vsebuje mikroorganizme, ni krajši od 18 mesecev, standardno število na ploščah detergenta pa je ob izteku roka uporabnosti enako ali večje od 1 × 104 CFU na mililiter ali gram izdelka, v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi ali testnimi metodami.

7.   

Detergenti, ki vsebujejo mikroorganizme, se dajo na trg le, če se dokaže varna uporaba z vidika zdravja ljudi in okolja na podlagi ocene tveganja, izvedene v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija v skladu s členom 30(6).

8.   

Proizvajalec z ustreznimi testi utemelji vse trditve v zvezi z delovanjem ali zmogljivostmi mikroorganizmov, namenoma dodanih v izdelek.

9.   

Na etiketi ali v katerem koli drugem sporočilu je prepovedano navajati trditev ali domnevo, da ima detergent protimikrobni ali razkuževalni učinek, razen če je detergent skladen z Uredbo (EU) št. 528/2012.

10.