9. Monitoring the stressed period

Institucije morajo imeti poleg navedenih rednih pregledov vzpostavljene postopke, ki nenehno zagotavljajo, da navedeno obdobje izjemnih situacij ostane reprezentativno, tudi ko se znatno spremenijo tržni pogoji ali sestava portfelja.

Za vzpostavitev zanesljivih postopkov za stalno spremljanje ustreznosti obdobja izjemnih situacij mora institucija dokumentirati zanesljivost pristopa, ki ga izvaja. Spremljanje lahko temelji na številnih dejavnikih, ki se lahko razlikujejo med institucijami. Med dejavnike, ki jih je treba upoštevati, spadajo spremembe tržnih pogojev, strategij trgovanja ali tudi sestave portfelja. Ti dejavniki se analizirajo tako, da se primerjajo s spremembami v dodelitvi tržnih vrednosti ali hipotetičnih vrednosti, v obremenitvah dejavnikov tveganja, v ravni tvegane vrednosti ali občutljivosti, v porazdelitvi tvegane vrednosti ali občutljivosti po portfeljih ali kategorijah tveganja, dobičkih in izgubah in rezultatih testiranja za nazaj ter tudi z učinkom novoodobrenih produktov na profil tveganja.

Poleg zgoraj navedenih postopkov je treba stalno spremljati mero tvegane vrednosti za izjemne situacije glede na tvegano vrednost, saj je lahko mera tvegane vrednosti za izjemne situacije zaradi razlik v določitvi parametrov izjemoma teoretično manjša od mere tvegane vrednosti, vendar se tudi na začetku to praviloma ne bi smelo dogajati. Kot referenčno vrednost za stalno spremljanje je treba uporabiti količnik med mero tvegane vrednosti za izjemne situacije in mero tvegane vrednosti v trenutku opredelitve zadevnega obdobja izjemnih situacij. Znatno zmanjšanje tega količnika je treba obravnavati kot kazalnik, da je potreben pregled obdobja izjemnih situacij. Količnik med mero tvegane vrednosti za izjemne situacije in mero tvegane vrednosti, ki je manjši od ena, je treba obravnavati kot opozorilni znak za začetek pregleda obdobja izjemnih situacij.

C. Metodologija za tvegane vrednosti za izjemne situacije