4.5 Nadzorniški test odstopanja

Institucije bi morale redno, tj. vsaj četrtletno, izračunavati vpliv nenadnih vzporednih premikov krivulje donosa za +/-200 bazi čnih točk na njihovo ekonomsko vrednost lastniškega kapitala. Poleg tega bi morale redno, tj. najmanj enkrat letno, pristojnemu organu poročati o spremembi ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, ki izvira iz izračuna. Če je upad ekonomske vrednosti last niškega kapitala večji od 20 % lastnih sredstev institucije, bi morala institucija pristojni organ o tem nemudoma obvestiti.

Institucije bi morale redno, tj. vsaj četrtletno, izračunavati vpliv šokov na področju obrestnih mer na njihovo ekonomsko vrednost lastniškega kapitala, ob upoštevanju scenarijev 1 do 6 iz Priloge III. Institucije bi morale redno, tj. vsaj enkrat letno, s poročilom ICAA P pristojnemu organu poročati o spremembi ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, ki izvira iz izračuna. Če je upad ekonomske vrednosti lastniškega kapitala večji od 15 % lastniškega temeljnega kapitala v katerem koli od šestih scenarijev institucije, bi morala institucija o tem obvestiti pristojni organ.

Pri izračunavanju spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapi tala v skladu z odstavkoma 113 in 114 bi morale institucije upoštevati zlasti naslednja načela:

• (a) upoštevati bi bilo treba vse pozicije iz instrumentov, občutljivih na obrestno mero;
• (b) vključiti bi bilo treba majhne posle iz trgovalne knjige, razen če je njiho vo tveganje spremembe obrestne mere vključeno v drugo mero tveganja;
• (c) vse instrumente CET1 in druga stalna lastna sredstva brez datumov odpoklica bi bilo treba izključiti iz izračunov standardnega testa odstopanja ekonomske vrednosti lastniškega kapitala;
• (d) i nstitucije bi morale v izračunu odraziti samodejne in vedenjske opcije. Institucije bi morale prilagoditi ključne vedenjske predpostavke modeliranja značilnostim različnih scenarijev obrestnih mer;
• (e) vključiti bi bilo treba pokojninske obveznosti in sredstva pokojninskega načrta, razen če je njihovo tveganje spremembe obrestne mere vključeno v drugo mero tveganja;
• (f) denarni tokovi iz instrumentov, občutljivih na obrestno mero, bi morali vključevati poplačila glavnice, morebitno prevrednotenje glavnice in plačil a obresti;
• (g) institucije z razmerjem nedonosne izpostavljenosti⁸ 2 % ali več bi morale vključevati nedonosne izpostavljenosti kot splošne instrumente, občutljive na obrestno mero, katerih modeliranje bi moralo odražati pričakovane denarne tokove in njihov ča sovni okvir. Nedonosne izpostavljenosti bi bilo treba vključiti brez rezervacij;
• (h) institucije bi morale razmisliti o obrestnem dnu, ki je prilagojeno instrumentu;
• (i) obravnavanje komercialnih marž in drugih elementov razmika pri plačilih obresti z vidika njiho ve izključitve iz denarnih tokov ali vključitve v denarne tokove bi moralo biti v skladu s pristopom, ki ga institucija uporablja za notranje upravljanje in merjenje tveganja spremembe obrestne mere v netrgovalni knjigi. Institucije bi morale pristojni org an obvestiti, ali izključujejo komercialne marže in druge sestavine razmika iz izračuna ali ne. Če so komercialne marže in druge sestavine razmika izključene, bi morale institucije (i) uporabljati pregledno metodologijo za opredelitev netvegane obrestne mere v zasnovi posameznega instrumenta, (ii) uporabljati metodologijo, ki se dosledno uporablja v vseh poslovnih enotah, in (iii) zagotoviti, da je izključitev komercialnih marž in drugih sestavin razmika iz denarnih tokov skladna s tem, kako institucija upravlja in zavaruje IRRBB;
• (j) spremembo ekonomske vrednosti lastniškega kapitala bi bilo treba izračunati s predpostavko bilance stanja ob likvidaciji;
• (k) obrestno dno po šoku, ki je odvisno od zapadlosti, bi se moralo uporabljati za vsako valuto in se začeti z –100 osnovnimi točkami za takojšnjo zapadlost. To dno bi se moralo povečevati za 5 osnovnih točk na leto, tako da bi na koncu doseglo 0 % za zapadlost 20 let in več. Če so ugotovljene stopnje nižje od trenutne nižje referenčne stopnje – 100 osnovnih točk, bi morale institucije uporabljati nižjo ugotovljeno stopnjo⁹ ;
• (l) institucije bi morale izračunati spremembo ekonomske vrednosti lastniškega kapitala vsaj za vsako valuto, če sredstva ali obveznosti, denomirinane v tej valuti, znašajo 5 % ali več skupnih finančni h sredstev (razen opredmetenih sredstev) ali obveznosti iz netrgovalne knjige ali manj kot 5 %, če je vsota sredstev ali obveznosti, vključenih v izračun, manjša od 90 % skupnih finančnih sredstev (razen opredmetenih sredstev) ali obveznosti (materialnih pozicij) iz netrgovalne knjige;
• (m) pri izračunu skupne spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala za vsak posamezen scenarij šoka na področju obrestnih mer bi morale institucije dodati vse negativne in pozitivne spremembe ekonomske vrednosti lastniškeg a kapitala v posamezni valuti. Pozitivne spremembe bi morale biti tehtane s faktorjem 50 %;
• (n) uporabiti bi bilo treba ustrezno splošno „netvegano“ krivuljo donosa na valuto (npr. krivulje stopnje zamenjave). Navedena krivulja ne bi smela zajemati kreditnih razmikov ali likvidnostnih razmikov za posamezen instrument ali subjekt;
• (o) domnevni datum vedenjskega prevrednotenja za vloge na drobno in nefinančne vloge na debelo brez določenih datumov prevrednotenja (nedospele vloge) bi bilo treba omejiti na največje petletno povprečje. Omejitev na pet let velja individualno za posamezno valuto. Nezapadle vloge finančnih institucij ne bi smele biti predmet vedenjskega modeliranja.

⁸ Razmerje nedonosne izpostavljenosti (nedonosni dolžniški vrednostni papirji in posojila ter vnaprejšnja plačila/skupni bruto dolžniški vrednostni papirji in posojila ter vnaprejšnja plačila), izračunano na ravni institucije.

⁹ Evropski bančni organ bi lahko predvidel revizijo tega dna za zagotovitev, da bi bila nižja referenčna stopnja dovolj razumna glede na prihodnji razvoj obrestnih mer.

Pri izračunavanju učinkov standardnega testa odstopanja ekonomske vrednosti lastniškega kapitala bi morale institucije uporabljati metode izračunavanja, določene glede na ekonomsko vrednost zavarovanja lastniškega kapitala v Prilogi I in Prilogi II.