Področje uporabe

Te smernice se uporabljajo v zvezi s členom 74 Direktive 2013/36/EU² , v skladu s katerim morajo imeti institucije stabilno ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi ravnmi odgovornostmi, učinkovitimi procesi za ugotavljanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bile institucije izpostavljene, ter primerne kontrolne mehanizme.

² Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da kreditne institucije te smernice upoštevajo na posamični, sub - konsolidirani in konsolidirani podlagi v skladu s členom 109 Direktive 2013/36/EU.

Vsa poglavja teh smernic se uporabljajo za vse izpostavljenosti, za katere velja opredelitev pojmov nedonosen in restrukturiranje iz Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014.³

³ Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

Za namene navedenih opredelitev nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti iz Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 izpostavljenosti iz trgovanja vključujejo izpostavljenosti iz trgovalne knjige iz točke 86 člena 4(1) Uredbe EU št. 575/2013.

Kreditne institucije, katerih delež bruto nedonosnih kreditov na konsolidirani, subkonsolidirani ali posamični ravni znaša 5 % ali več, bi morale poglavja 4 in 5 teh smernic uporabljati za subjekte, katerih deleži nedonosnih kreditov presegajo postavljeni prag.

Če imajo kreditne institucije delež bruto nedonosnih kreditov manjši od 5 %, imajo pa velik delež ali pomemben znesek nedonosnih izpostavljenosti v posameznemu portfelju ali posameznih portfeljih s posebno koncentracijo nedonosnih izpostavljenosti na geografskem območju, v gospodarski panogi ali skupini povezanih strank, lahko pristojni organi od njih zahtevajo uporabo poglavij 4 in 5 na ravni teh portfeljev.

Poleg tega pristojni organi lahko določijo kreditne institucije, ki bi poleg kreditnih institucij iz odstavka 11 prav tako morale uporabljati poglavji 4 in 5. Pristojni organi bi morali zahtevati uporabo teh poglavij, če odkrijejo znake poslabšanja kakovosti sredstev. Pri presoji uporabe poglavij 4 in 5 bi morali upoštevati naslednje elemente in njihovo povezanost:

• a) povečane prilive nedonosnih izpostavljenosti;
• b) visoko ali povišano raven restrukturiranih izpostavljenosti;
• c) visoko ali povišano raven zaseženega premoženja;
• d) majhne deleže pokritosti;
• e) prekoračitev mejnih vrednosti kazalnikov za zgodnje opozarjanje;
• f) povišan teksaški kazalnik (angl. Texas ratio );
• g) kakovost in primernost izterjave.

Vse kreditne institucije bi morale uporabljati poglavja od 6 do 9.

Kreditne institucije bi morale te smernice upoštevati na način, ki ustreza njihovi velikosti in notranji organizaciji ter naravi, obsegu in zapletenosti njihovih dejavnosti; skladnost lahko zagotavljajo predvsem s poglavjema 4 in 5 ter ob upoštevanju meril sorazmernosti iz točke 4 naslova I Smernic organa EBA o notranjem upravljanju⁴ . Če pristojni organi v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja razvrstijo kreditno institucijo v kategorijo 3 ali 4 (kot je določena v skladu s Smernicami o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)⁵ ), bi bilo treba smernice uporabljati sorazmerno. Načelo sorazmernosti se bo pri uporabi teh smernic nanašalo zlasti na poenostavljene obveznosti glede ureditev operacionalizacije in upravljanja v podporo strategijam kreditnih institucij za upravljanje nedonosnih izpostavljenosti (poglavje 5).

⁴ Smernice o notranjem upravljanju v skladu z Direktivo 2013/36/EU (EBA/GL/2017/11).

⁵ Opisano v poglavju 2.1.1 „Kategorizacija institucij“ Smernic o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (EBA/GL/2014/13).

Sorazmernost z vidika nadzorniške ocene strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti institucij iz kategorije SREP 3 ali 4 je mogoče doseči z uskladitvijo te ocene z modelom SREP posredovanja, ki zagotavlja nadzorniški pristop na podlagi tveganja in upošteva sistemsko pomembnost institucije.