4.3.1 Možnosti za izvajanje strategije

Kreditne institucije bi morale razmisliti o vključitvi kombinacije strategij in možnosti v strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno doseganje svojih ciljev. Za uspešno operacionalizacijo strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti bi morale kreditne institucije za različne portfelje in v različnih okoliščinah proučiti vsaj naslednje možnosti izvajanja, ki se medsebojno ne izključujejo:

• a) strategijo držanja v posesti/restrukturiranja: primerna strategija izterjave in možnosti restrukturiranja. Možnost strategije držanja v posesti je tesno povezana z operativnim modelom kreditne institucije, njenimi strokovnim znanjem o restrukturiranju in ocenjevanju kreditojemalcev, operativnimi zmogljivostmi za upravljanje nedonosnih izpostavljenosti, politiko najemanja zunanjih izvajalcev za servisiranje nedonosnih izpostavljenosti in politiko odpisa;
• b) aktivno zmanjševanje portfelja: prodaj e , listinjenje ali odpisi, kadar se nedonosn e izpostavljenosti štejejo za neizterljive. Ta možnost je tesno povezana z ustreznimi oslabitvami, vrednotenjem zavarovanj s premoženjem, kakovostnimi podatki o izpostavljenostih in povpraševanjem investitorjev po nedonosnih izpostavljenostih;
• c) spremembo vrste izpostavljenosti ali zavarovanja s premoženjem, vključno z zasegom premoženja, pretvorbo dolga v lastniški kapital, zamenjavo dolga za premoženje ali nadomestilom zavarovanja;
• d) pravne možnosti: postopki zaradi insolventnosti ali izvensodne rešitve.

Kreditne institucije bi morale opredeliti srednjeročne in dolgoročne strateške možnosti za zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti, ki jih morda ne bo mogoče doseči takoj, ker na primer trenutno ni povpraševanja vlagateljev po nedonosnih izpostavljenostih, kar pa se lahko srednjeročno do dolgoročno spremeni. V operativnem načrtu bi bilo zato morda treba predvideti take spremembe in zahtevati pripravljenost nanje, na primer z izboljšanjem kakovosti podatkov o nedonosnih izpostavljenostih za pripravljenost na prihodnje transakcije z vlagatelji.

Če kreditna institucija oceni, da nobena navedena možnost za določene portfelje ali posamezne izpostavljenosti srednjeročno do dolgoročno ne bo zagotovila zadostnega zmanjšanja nedonosnih izpostavljenosti, je treba to jasno upoštevati pri pravočasnih oslabitvah in pristopu k odpisu.

Kreditne institucije, ki nameravajo uporabiti zapletene postopke, kot so transakcije prenosa tveganja nedonosnih izpostavljenosti in listinjenja, bi morale opraviti obsežno analizo tveganj, poleg tega pa bi morale imeti vzpostavljen tudi ustrezen postopek obvladovanja tveganj.¹¹

¹¹ Kot se zahteva za listinjenje v skladu s členom 82(1) Direktive 2013/36/EU.