6.2.2 Učinkovitost in uspešnost dejavnosti restrukturiranja

Kreditne institucije bi morale spremljati kakovost dejavnosti restrukturiranja za preprečitev njihove uporabe za odlašanje z oceno, da je izpostavljenost neizterljiva. Spremljati bi morale dejavnosti restrukturiranja, ki se nanašajo na donosne in nedonosne izpostavljenosti, in sicer po vrstah ukrepov restrukturiranja in portfeljih.

Meriti bi morale učinkovitost postopka za odobritev ukrepov restrukturiranja ter spremljati trajanje postopka odločanja in obseg ukrepov restrukturiranja v posameznih fazah postopka odobritve.

Meriti bi morale uspešnost odobrenih ukrepov restrukturiranja. S tem spremljanjem bi bilo treba meriti stopnjo uspeha ukrepa restrukturiranja ter preveriti izpolnjevanje spremenjenih pogodbenih obveznosti in donosnosti izpostavljenosti. Po portfeljih in po vrstah ukrepov restrukturiranja bi bilo treba uporabljati naslednja merila:

• a) stopnja okrevanja po restrukturiranju in stopnja izpostavljenosti, prerazvrščeni kot nedonosni: kreditne institucije bi morale opraviti analizo glede na leto nastanka in od datuma spremembe spremljati gibanje restrukturiranih izpostavljenosti za določitev stopnje okrevanja. To analizo bi bilo treba opraviti posebej za izpostavljenosti, pri katerih so bile zamude odpravljene z ukrepi restrukturiranja, in izpostavljenosti, pri katerih so bile odpravljene brez navedenih ukrepov;
• b) stopnja poplačil: kreditne institucije bi morale spremljati poplačila restrukturiranih izpostavljenosti;
• c) odpis: če je rezultat odobritve ukrepa restrukturiranja delni odpis, bi morale kreditne institucije te izpostavljenosti evidentirati in spremljati glede na odobreni proračun za izgubo. Neto sedanjo vrednost izgube, povezano z odločitvijo za odpis neizterljive izpostavljenosti, bi bilo treba spremljati glede na stopnjo okrevanja.

Kreditne institucije bi morale za spremljanje dejavnosti restrukturiranja uporabljati smiselno razčlenjene kazalnike, na primer po vrsti in trajanju zamude, vrsti izpostavljenosti, verjetnosti poplačila, velikosti izpostavljenosti ali njihovem skupnem znesku do istega kreditojemalca ali skupine povezanih strank in številu rešitev s restrukturiranjem, uporabljenih v preteklosti.