4. Splošne določbe

Institucije, ki uporabljajo pristop IRB z uporabo lastnih ocen LGD v skladu s členom 143(2) navedene uredbe, lahko v skladu s členom 108(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 pripoznajo zmanjševanje kreditnega tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 navedene uredbe. Institucije lahko priznajo zmanjševanje kreditnega tveganja v skladu s poglavjem 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, če se te zahteve nanašajo na poglavje 3 naslova II dela 3 navedene uredbe in so v skladu s temi smernicami.

Za namene člena 181(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 je treba vsako sklicevanje na pojem „zav arovanje s premoženjem“ razumeti kot sklicevanje na stvarno kreditno zavarovanje, ki ni stvarno kreditno zavarovanje iz člena 166(2) in (3) navedene uredbe. To vključuje zlasti stvarno kreditno zavarovanje, ki ni okvirna pogodba o pobotu in ni bilančni pobot. Učinek zmanjševanja kreditnega tveganja se pri okvirnih pogodbah o pobotu in bilančn em pobotu upošteva v vrednosti izpostavljenosti. Zato lahko institucije za vrste izpostavljenosti, za katere so pridobile dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD, priznajo stvarno kreditno zavarovanje v skladu s členom 181(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 le, če zavarovanje še ni bilo upoštevano v vrednosti izpostavljenosti za primere iz člena 166 navedene uredbe in v skladu z odstavkom 13.

Učinke zmanjševanja kreditnega tveganja zaradi bilančnega pobota bi bilo treba upoštevati v vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 166(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, učinke zmanjševanja kreditnega tveganja zaradi okvirnih pogodb o pobotu pa v vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 166(2) navedene uredbe. Institucije morajo pri priznavanju učinkov bilančnega pobota in okvirnih pogodb o pobotu upoštevati vse zahteve, povezane z obema tehnikama, iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z meril i primernosti in metodami za priznavanje učink ov zmanjševanja tveganja takih instrumentov.

Institucije bi morale za vrste izpostavljenosti, za katere so pridobile dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD, pripo znati učinke osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s členi 160(5), 161(3) in 164(2)– (3) ter členom 183 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Institucije lahko priznajo kreditno zavarovanje v skladu z odstavkom 14 , če se lahko povezane tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja uvrstijo v osebno kreditno zavarovanje v skladu s točko (59) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Predvsem g lede na to, ali kreditno zavarovanje dejansko deluje kot jamstvo ali kot kreditni izvedeni finančni instrument, se lahko zavarovanje kreditov prizna v skladu s členom 183(1) in členom 183(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členom 183(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Obravnava bonitetnih ocen tretjih oseb, predstavljena v odstavkih 62 do 64 smernic EBA o ocenjevanju PD in LGD, se ob upoštevanju opredelitve zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s točko (57) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne bi smela upoštevati kot metoda za priznavanje učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja in ni zajeta v področj e uporabe smernic. Predvsem se ustrezno jamstvo iz odstavka 62(a) smernic EBA o ocenjevanju PD in LGD nanaša na vrsto pogodbeno urejene podpore, ki jo tretja oseba zagotovlja dolžniku, in zato ne predstavlja tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja, ki jo uporablja institucija v smislu točk (57) in (59) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.