8.2 Spremljanje kreditnih izpostavljenosti in kreditojemalcev

Institucije bi morale v okviru spremljanja kreditnih izpostavljenosti in kreditojemalcev spremljati vse neporavnane zneske ter limite in če kreditojemalec izpolnjuje vse obveznosti odplačevanja, kot so določene v kreditni pogodbi, ter upošteva pogoje, določene ob odobritvi kredita, kot so kreditne metrike in zaveze.

Prav tako bi morale i nstitucije spremljati, ali sta kreditojemalec in zavarovanje s premoženjem skladna s politikami kreditnega tveganja in pogoji, določen imi ob odobritvi kredita, npr. ali zavarovanje s premoženjem in drug e tehnike kreditne izboljšave ne izgubljajo vrednosti, ali se ohranjajo kakršne koli veljavne zaveze in ali je prišlo do negativnega razvoja teh dejavnikov ali drugih dejavnikov, ki vplivajo na profil tveganosti kreditojemalca in/ali kreditnih izpostavljenosti.

Institucije bi morale stalno spremljati in ocenjevati kakovost kreditnih izpostavljenosti in finančn i položaj kreditojemalcev, da bi zagotovile, da lahko ugotovijo in izmerijo naknadne spremembe kreditnega tveganja glede na začetno pripoznanje kreditnih izpostavljenosti.

Stalno spremljanje bi moralo temeljiti na notranjih informacijah v zvezi s kreditnimi izpostavljenostmi in plačilnimi navadamii kreditojemalcev, kakor tudi na uporabi zunanjih virov (npr. informacij, pridobljenih od uradov za ocenjevanje kreditnega tveganja (kreditni biroji) ali neposredno od kreditojemalca).

Poleg tega bi morale institucije spremljati tudi mere koncentracije glede na vrednosti, določen e v njihovi nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja ter politikah in postopkih kreditnega tveganja, kjer je to ustrezno tudi po produktih, geografskih območjih, panogah, značilnostih zavarovanja s premoženjem (vrsta, lokacija) in kakovosti portfeljev, podpor tfeljev in izpostavljenosti.

Institucije, ki se ukvarjajo s sindiciranjem poslov s finančnim vzvodom, bi morale za te dejavnosti implementirati notranje standarde in funkcije spremljanja. Institucije bi morale identificirati posle, pri katerih je bilo sindiciranje neuspešno – tj. posle, ki niso bili sindicirani v 90 dneh po datumu prevzema obveznosti. Institucije bi morale vzpostaviti poseben okvir za obravnavanje teh „obviselih “ poslov v smislu strategije posedovanja, praks knjiženja in računovod enja, regulativne razvrstitve in naknadnega izračuna kapitalskih zahtev.