5. Merila za ocenjevanje sistemske pomembnosti tveganj, ki izhajajo iz podskupin sektorskih izpostavljenosti

Zadevni organi bi morali pri opredelitvi podskupine sektorskih izpostavljenosti, za katere lahko uporabijo blažilnik sistemskih tveganj, preučiti, ali je upravičeno aktivirati sektorski blažilnik sistemskih tveganj na podlagi sistemske pomembnosti tveganj, ki izhajajo iz podskupine sektorskih izpostavljenosti, na katere se želijo usmeriti, pri čemer bi morali upoštevati različne vire, iz katerih lahko ta tveganja izhajajo z vidika na cionalne finančne stabilnosti, in se izogibati pretirano razčlenjeni uporabi sektorskega blažilnika sistemskih tveganj.

Za namene odstavka 15 bi morali zadevni organi kvantitativno in kvalitativno oceniti sistemsko pomembnost tveganj, ki izhajajo iz podsku pine sektorskih izpostavljenosti, po potrebi vključno z določitvijo pragov pomembnosti.

Zadevni organi bi morali pri izvajanju ocene iz odstavka 16 upoštevati naslednja merila:

• a. velikost,
• b. tveganost in
• c. medsebojno povezanost.

5.1. Velikost

Zadevni organi bi morali preučiti, ali velikost ciljne podskupine sektorskih izpostavljenosti lahko povzroči resno tveganje za finančni sistem in realno gospodarstvo v zadevni državi članici. V ta namen lahko ustrezni organi upoštevajo relativno velikost podskupine v primerjavi s skupnimi sredstvi nacionalnega bančnega sistema, skupnimi tveganju prilagojenimi sredstvi nacionalnega bančnega sistema, skupnim kapitalom nacionalnega bančnega sistema in BDP nacionalnega gospodarstva. Zadevni organi lahko po potrebi upoštevajo tudi druge vidike, pri nekaterih izpostavljenostih na primer strukturo trga.

5.2. Tveganost

Zadevni organi bi morali preučiti, ali je kreditno, tržno in likvidnostno tveganje ciljne podskupine izpostavljenosti povezano z obsegom izgub, ki izhajajo iz te podskupine. Pri meritvah tveganosti je mogoče upoštevati pretekle stopnje izgub/oslabitev, razvoj verjetnosti neplačila (PD)/izgube ob neplačilu (LGD), popravke vrednosti in tržna gibanja. Glede na preventivno naravo makrobonitetnih blažilnikov se lahko upoštevajo tudi v prihodnost usmerjeni kazalniki, vključno z izgubami v neugodnih makroekonomskih razmerah. 5.3. Medsebojna povezanost

Zadevni organi bi morali preučiti, ali so druge podskupine izpostavljenosti ali udeležencev na finančnem trgu neposredno in/ali posredno odvisne od ciljne podskupine sektorskih izpostavljenosti in ali bi lahko uresničitev tveganja v ciljni podskupini povzročila negativne neposredne in/ali posredne pomembne učinke prelivanja na druge izpostavljenosti ali na udeležence na finančnem trgu.