7. Kultura tveganja

Zanesljiva, skrbna in dosledna kultura tveganja bi morala biti ključni element učinkovitega upravljanja tveganj izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in bi morala tem izdajateljem omogočiti sprejemanje preudarnih in informiranih odločitev, ki so skladne z njihovo strategijo tveganja in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali razviti celostno kulturo tveganja na ravni podjetja, ki bi temeljila na popolnem razumevanju in celostnem pogledu na tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji, tveganji za imetnike sredstev in trge, operativnimi tveganji, tveganji pranja denarja in financiranja terorizma, likvidnostnimi tveganji in tveganji, povezanimi z naložbami sredstev rezerve, tveganji za samega izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in načinom njihovega upravljanja, ob upoštevanju sprejemljivega tveganja izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in nasprotij interesov, ki lahko nastanejo zaradi medsebojne povezanosti udeležencev v ekosistemu kriptosredstev.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali razvijati kulturo tveganja skozi politike, komunikacijo ter usposabljanje zaposlenih v zvezi z dejavnostmi, strategijo in profilom tveganosti izdajateljev, ter prilagoditi komunikacijo in usposabljanje zaposlenih tako, da bi se upoštevale odgovornosti zaposlenih pri prevzemanju in upravljanju tveganj.

Zaposleni bi se morali v celoti zavedati svojih odgovornosti v zvezi z upravljanjem tveganj. Upravljanje tveganj ne bi smelo biti omejeno le na strokovnjake za tveganja ali funkcije notranjih kontrol. Poslovna področja ali enote, ki so pod nadzorom upravljalnega organa, bi morale biti v prvi vrsti odgovorne za vsakodnevno upravljanje tveganj v skladu s politikami, postopki in kontrolami izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ob upoštevanju sprejemljivega tveganja izdajatelja in njegove nagnjenosti k prevzemanju tveganja.

Močna kultura tveganja bi morala med drugim vključevati:

• a. dober zgled z vrha: upravljalni organ bi moral biti odgovoren za vzpostavitev temeljnih vrednot in pričakovanj izdajatelja ter obveščanje o njih. Ravnanje njegovih članov bi moralo izkazovati te vrednote. Upravljalni organ bi moral prispevati k notranjemu obveščanju zaposlenih o temeljnih vrednotah in pričakovanjih. Zaposleni bi morali ravnati v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi ter ugotovljeno neskladnost nemudoma sporočiti višji ravni znotraj izdajatelja ali zunaj njega (npr. pristojnemu organu v p ostopku žvižgaštva);
• b. odgovornost: zadevni zaposleni na vseh ravneh bi morali poznati in razumeti temeljne vrednote izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ter – kolikor je to potrebno za njihovo vlogo – njegovo sprejemljivo tveganje in nagnjenost k prevzemanju tveganja. Mora li bi biti sposobni opravljati svoje vloge in se zavedati, da bodo odgovorni za svoja dejanja v zvezi s tveganji, ki jih prevzame izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva;
• c. učinkovita komunikacija in kritična presoja: preudarna kultura tveganja bi morala spodbujati okolje, v katerem potekata odprta komunikacija in učinkovita razprava, v okviru katere proces odločanja spodbuja širok nabor stališč, omogoča preizkušanje trenutni h praks in spodbuja konstruktiven kritični odnos med zaposlenimi ter okolje odprtega in konstruktivnega sodelovanja v okviru celotne organizacije;
• d. spodbude: ključno vlogo pri usklajevanju prevzemanja tveganja s profilom tveganosti izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in njegovimi dolgoročnimi interesi, zlasti za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, bi morale imeti primerne spodbude.