11.2. Ključni elementi nadzorniškega stresnega testiranja

Pri odločanju o ključnih elementih nadzorniškega stresnega testiranja bi morali pristojni organi med drugim upoštevati naslednje:

• a. kritje, kar zadeva kritje nekaterih dejavnikov tveganja ali več dejavnikov tveganja, nekaterih posameznih portfeljev ali dejavnosti ali sektorjev/območij vseh ali več portfeljev;
• b. zasnovo, kar zadeva naslednje: analizo občutljivosti za en dejavnik ali več dejavnikov, stresno testiranje solventnosti ali likvidnosti, obratno stresno testiranje ali analizo srednje-do dolgoročnih scenarijev. Pristojni organi bi morali izbrati zasnovo, ki je najprimernejša za cilj, ki se poskuša doseči s stresnim testom;
• c. obseg, kar zadeva kritje obsega čezmejnih skupin, za zagotovitev, da se upoštevajo vsi ustrezni subjekti v skupini;
• d. vzorec institucij, zajetih v stresne teste: pri načrtovanju nadzorniškega stresnega testiranja bi morali pristojni organi upoštevati ustrezen vzorec za namene testiranja, zlasti pri uporabi nadzorniškega stresnega testiranja za tematske ocene nekaterih poslovnih področij/modelov ali študij/ocen vpliva;
• e. pristop, in sicer stresni test „od spodaj navzgor“, stresni test „od zgoraj navzdol“, kombinacija obeh, predpisovanje posebnih temeljnih scenarijev za institucije.

Pri oblikovanju in izvajanju nadzorniških stresnih testov za namene SREP bi morali pristojni organi upoštevati rezultate pregledov kakovosti sredstev, če so na voljo, primerni in še niso vključeni v računovodske izkaze institucij. Združevanje nadzorniškega stresnega testiranja s pregledi kakovosti sredstev je lahko koristno pri zagotavljanju, da se o bilančnih pozicijah institucij, zajetih v nadzorniških stresnih testih, poroča natančno z izboljšanimi in primerljivimi izhodišči v sodelujočih institucijah.