Naslov II – Zahteve glede scenarijev

Vrsta scenarijev bi morala vključevati vsaj tri scenarije, da se zajamejo dogodki na ravni celotnega sistema, idiosinkratični dogodki ter kombinacije dogodkov na ravni celotnega sistema in idiosinkratičnih dogodkov.

Vsak scenarij mora biti oblikovan tako, da izpolnjuje naslednje zahteve:

• a. scenarij mora temeljiti na dogodkih, ki so najbolj relevantni za zadevno institucijo ali skupino, pri čemer je treba poleg drugih pomembnih dejavnikov upoštevati njen poslovni model in model financiranja, dejavnosti in strukturo, velikost in povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno ter zlasti vse ugotovljene šibke točke ali slabosti institucije ali skupine;
• b. dogodki, predvideni v scenariju, predstavljajo tveganje za propad institucije ali skupine brez pravočasne izvedbe ukrepov za sanacijo, in
• c. scenarij mora temeljiti na dogodkih, ki so izjemni, a verjetni.

Vsak scenarij mora po potrebi vključevati oceno učinka dogodkov za vsaj vse spodaj navedene vidike institucije ali skupine:

• a. razpoložljivi kapital,
• b. razpoložljiva likvidnost,
• c. profil tveganja,
• d. dobičkonosnost,
• e. dejavnosti, vključno z dejavnostmi v zvezi s plačilnimi in poravnalnimi sistemi,
• f. ugled.

Preučiti je treba možnost uporabe povratnih stresnih testov kot izhodišča za oblikovanje scenarijev, ki bi morali pomeniti le „skorajšnje neizpolnjevanje obveznosti“, tj. zaradi njih poslovni model institucije ali skupine ne bi bil več sposoben uspešno poslovati, če se ne bi uspešno izvedli ukrepi za sanacijo.

Vrsta scenarijev finančnih težav

Ob upoštevanju načela sorazmernosti mora število scenarijev ustrezati zlasti naravi poslovanja institucije ali skupine, njeni velikosti, povezanosti z drugimi institucijami in finančnim sistemom na splošno ter modelom financiranja.

Vključiti je treba vsaj en scenarij za vsako izmed naslednjih vrst dogodkov:

• a. „dogodek na ravni celotnega sistema“, ki pomeni dogodek, pri katerem obstaja tveganje resnih negativnih posledic za finančni sistem ali realno gospodarstvo;
• b. „idiosinkratični dogodek“, ki pomeni dogodek, pri katerem obstaja tveganje resnih negativnih posledic za eno institucijo, skupino ali institucijo znotraj skupine, in
• c. kombinacijo dogodkov na ravni celotnega sistema in idiosinkratičnih dogodkov, ki nastanejo sočasno in interaktivno.

Globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in druge sistemsko pomembne institucije (DSPI), opredeljene v skladu s členom 131 CRD² , morajo vključiti več kot tri scenarije.

² Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Vrsta scenarijev mora vključevati tako počasne kot hitre neželene dogodke.

Dogodki na ravni celotnega sistema in tudi idiosinkratični dogodki morajo zajemati dogodke, ki so najbolj relevantni za institucijo ali skupino, kot je opisano v odstavku 9(a). Če so torej dogodki iz odstavkov 17 in 18 manj relevantni za institucijo ali skupino, kot je opisano v odstavku 9(a), morajo scenariji temeljiti na drugih dogodkih. Dogodki na ravni celotnega sistema

Pri oblikovanju scenarijev na podlagi dogodkov na ravni celotnega sistema je treba kot relevantne upoštevati vsaj naslednje dogodke na ravni celotnega sistema:

• a. propad pomembnih nasprotnih strank, ki vpliva na finančno stabilnost;
• b. zmanjšanje razpoložljive likvidnosti na medbančnem kreditnem trgu;
• c. povečanje deželnega tveganja in splošnega odliva kapitala iz pomembne države, v kateri posluje institucija ali skupina;
• d. negativna gibanja cen sredstev na enem ali več trgih;
• e. negativna makroekonomska gibanja.

Idiosinkratični dogodki

Pri oblikovanju scenarijev na podlagi idiosinkratičnih dogodkov je kot relevantne treba upoštevati vsaj naslednje idiosinkratične dogodke:

• a. propad pomembnih nasprotnih strank;
• b. škodo ugledu institucije ali skupine;
• c. velik odliv likvidnosti;
• d. negativna gibanja cen sredstev, ki jim je institucija ali skupina v veliki meri izpostavljena;
• e. velike kreditne izgube;
• f. velike izgube iz operativnega tveganja.