Naslov II – Metodologija točkovanja za oceno DSPI

Zadevni organ bi moral vsako leto oceniti EU nadrejene institucije, EU nadrejene finančne holdinge, EU nadrejene mešane holdinge ali institucije, ki so pridobile dovoljenje v svoji jurisdikciji (od katerih je vsak „zadevni subjekt“).

Ocena bi morala biti izvedena vsako leto in vključevati dva koraka. V prvem koraku bi morali zadevni organi izračunati rezultat za vsak zadevni subjekt vsaj na najvišji ravni konsolidacije dela skupine, ki sodi v njihov o jurisdikcijo (tj. na ravni, ki ni podrejena drugemu subjektu, ki je pridobil dovoljenje ali ima sedež v isti državi članici), vključno s podrejenimi družbami v drugih državah članicah in tretjih državah, ter za katerega velja neobvezna izključitev v skladu z odstavkom 10, kjer je primerno. Brez poseganja v prejšnji stavek lahko zadevni organi dodatno uporabljajo metodologijo iz teh smernic na drugih ustreznih ravneh za utemeljitev odločitve o tem, kako bi bilo treba umeriti blažilnik za DSPI in na kateri ravni konsolidacije bi ga bilo treba uporabiti. Rezultati bi morali odražati sistemski pomen zadevnega subjekta in jih je treba izračunati, kot je določeno spodaj. V drugem koraku bi morala biti izvedena nadzorniška ocena iz naslova III.

Temeljni sklop meril za točkovanje sistemske pomembnosti bi moral obsegati:

• (a) velikost;
• (b) pomen za gospodarstvo zadevne države članice ali Unije, vključujoč nadomestljivost/infrastruktur o finančne institucije;
• (c) zapletenost – vključno z dodatno zapletenostjo zaradi čezmejne dejavnosti;
• (d) medsebojno povezanost institucije ali (pod)skupine s finančnim sistemom.

Navedena štiri merila zajemajo enega ali več obveznih kazalnikov iz razpredelnice 1 Priloge 1. Vsa merila bi morala biti ponderirana na enak način z utežjo 25 %. Kazalniki znotraj posameznega merila bi morali biti ponderirani na enak način glede na druge kazalnike znotraj zadevnega merila. Zadevni organi bi si morali prizadevati za uporabo usklajenih opredelitev teh obveznih kazalnikov v državah članicah z uporabo izvedbenega tehničnega standarda o skupnem nadzornem okviru za poročanje v celotni EU ob upoštevanju specifikacij iz razpredelnice 2 Priloge 1. Če vrednosti kazalnikov v skladu z razpredelnico 2 Priloge 1 niso na voljo, ker imajo zadevni subjekti, za katere se uporablja člen 131(1) Direktive 2013/36/EU, vendar ki ne poročajo v MSRP in zanje zahteve FINREP ne veljajo, delež v bilančni vsoti, ki je enak ali višji od 20,0 %, bi morali zadevni organi uporabiti ustrezne približke. V tem primeru bi morali zadevni organi poskrbeti, da so ti približki ustrezno pojasnjeni in da čim bolj ustrezajo opredelitvam v razpredelnici 2 Priloge 1.

Zadevni organi bi morali rezultat izračunati tako,

• (a) da vrednost kazalnika vsakega posameznega zadevnega subjekta delijo s skupnim zneskom ustreznih vrednosti kazalnikov, seštetih za vse institucije v državi članici („imenovalci“);
• (b) pomnožijo dobljene odstotke z 10 000, da izrazijo rezultate kazalnika v bazičnih točkah;
• (c) izračunajo rezultat kategorije za vsak zadevni subjekt, tako da upoštevajo enostavno povprečje rezultatov kazalnikov v tej kategoriji;
• (d) izr ačunajo skupni rezultat za vsak zadevni subjekt, tako da upoštevajo enostavno povprečje rezultatov štirih kategorij.

Zadevni organi bi morali določiti zadevne subjekte s skupnim rezultatom, ki je enak ali višji od 350 bazičnih točk, kot DSPI. Zadevni organi lahko dvignejo ta prag do največ 425 bazičnih točk ali ga zmanjšajo na najmanj 275 bazičnih točk, da se upoštevajo posebnosti bančnega sektorja države članice in posledična statistična porazdelitev rezultatov, s čimer se zagotovi homogenost skupine DSPI, imenovane na ta način na podlagi sistemskega pomena DSPI.

Kadar ima država članica v svojem bančnem sistemu veliko majhnih institucij, se lahko zadevni organi odločijo, da zadevni subjekt izključijo iz postopka opredelitve, če relativna velikost tega zadevnega subjekta, merjena glede na njegovo bilančno vsoto, ne presega 0,02 %. Pri sprejemanju take odločitve bi morali organi upoštevati breme poročanja, povezano s temi zadevnimi subjekti, če ocenijo, da ni verjetno, da bi subjekti pomenili sistemske nevarnosti za domače gospodarstvo. Če so ti subjekti izključeni iz postopka opredelitve, bi morali zadevni organi pri izračunu rezultatov drugih zadevnih subjektov preprečiti izkrivljanje točkovanja z oceno vrednosti kazalnikov za te zadevne subjekte in z vključitvijo virtualnega subjekta v vzorec z vsoto vrednosti kazalnikov teh zadevnih subjektov. Seznam zadevnih subjektov bi bilo treba pregledati ob vsaki izvedbi postopka opredelitve.

Zadevni organi bi morali vrednosti kazalnikov podružnic institucij, ki so p ridobile dovoljenje v državah članicah ali tretjih državah, vključiti v imenovalce za namene postopka točkovanja, hkrati pa zagotoviti, da rezultati ustrezno odražajo bančni sektor države članice. Druga možnost je, da bi morali pri izračunu rezultatov zadevni organi razmisliti o tem, da v vzorec vključijo virtualni subjekt z ocenjeno vsoto vrednosti kazalnikov teh tujih podružnic. Poleg tega bi morali zadevni organi razmisliti o določitvi rezultatov za podružnice iz tretjih držav v skladu z metodologijo, določeno v teh smernicah, ob upoštevanju (i) splošnega pomena teh podružnic iz tretjih držav v domačem bančnem sistemu ter (ii) razpoložljivosti, primerljivosti in ustreznosti podatkov

• o dejavnosti podružnic iz tretjih držav ter jih določiti kot DSPI, če je to potrebno za uporabo bonitetnih zahtev.

Zadevni organi lahko investicijska podjetja izvzamejo iz uporabe navedene metodologije ali uporabijo drugačen vzorec institucij ali spremenjeni sklop kazalnikov, če menijo, da kazalniki iz Priloge 1 ali izračun imenovalcev na podlagi vseh institucij ni primeren za investicijska podjetja. Če zadevni organi v oceno vključijo investicijska podjetja, jih lahko opredelijo kot DSPI, če njihov rezultat, kot je opisan v prejšnjih odstavkih, presega 4,5 bazične točke.