41. Kreditne institucije bi morale s svojimi računovodskimi politikami obravnavati in v svoje …

Kreditne institucije bi morale s svojimi računovodskimi politikami obravnavati in v svoje metodologije popravkov vrednosti vključiti merila za (a) ponovne dogovore/spremembe izpostavljenosti iz naslova kreditov zaradi finančnih težav ali drugih razlogov ob upoštevanju posebnih opredelitev restrukturiranja, določenih v delu 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 680/2014, in (b) obravnavo kupljenih ali ustvarjenih izpostavljenosti iz naslova kreditov s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljene v veljavnem računovodskem okviru:

• a. kreditne institucije bi morale upoštevati naslednja merila pri ponovnih dogovorih/spremembah pogojev za izpostavljenosti iz naslova kreditov:
• i. metodologija popravkov vrednosti bi morala kreditnim institucijam omogočati, da opravijo zanesljivo oceno kreditnega tveganja in meritev pričakovanih kreditnih izgub, tako da obseg popravkov vrednosti še naprej od raža izterljivost na novo dogovorjene/spremenjene izpostavljenosti ne glede na to, ali je bilo pripoznanje prvotnega sredstva v skladu z veljavnim računovodskim okvirom odpravljeno;
• ii. na podlagi ponovnih dogovorov/sprememb se ne bi smelo samodejno sklepati, da se je kreditno tveganje izpostavljenosti nemudoma zmanjšalo. Vsako zman jšanje sporočene stopnje popravkov vrednosti zaradi izboljšanega kreditnega tveganja bi morali podpirati prepričljivi dokazi. Stranke bi morale izkazati stalno in zadovoljivo izpolnjevanje obveznosti plačevanja v razumn o dolgem obdobju, da se lahko šteje, da se je kreditno tveganje zmanjšalo, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi ustrezne zahteve za izpostavljenosti v poskusni dobi, kot so opredeljene v delu 2 Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 680/2014;
• iii. kreditne institucije bi morale previdno presoditi, ali je prejemanje glavnice posojila razumno zagotovljeno, če se odplačevanje po ponovnem dogovoru ali spremembi izvaja samo s plačili obresti. Poleg tega lahko dodatne pričakovane zamude pri plačilu navedenih denarnih tokov dokazujejo, da se kreditno tveganje ni izboljšalo, in je zato potrebna skrbnost pri ponovnem ocenjevanju stopnj e pričakovanih kreditnih izgub;
• iv. v metodologijah bi moralo biti tudi določeno, da osebje, pristojno za posojila, računovodsko službo institucije nemudoma obvesti o ponov nem dogovoru ali spremembi izpostavljenosti, da se zagotovi ustrezno obračunavanje spremembe. Pri bolj zapletenih ponovnih dogovorih in spremembah bi morala osebje, pristojno za posojila, in računovodska služba redno komunicirati med sabo.
• b. Kreditne institucije bi morale upoštevati naslednja merila glede kupljenih ali ustvarjenih izpostavljenosti iz naslova kreditov s poslabšano kreditno kakovostjo:
• i. metodologija bi morala omogočati ustrezno opredelitev in obračunavanje kupljenih ali izdanih posojil s poslabšano kreditno kakovostjo;
• ii. ocene denarnih tokov za te izpostavljenosti iz naslova kreditov bi bilo treba pregledati v vsakem obdobju poročanja in po potrebi posodobiti. Te posodobitve bi bilo treba ustrezno podpreti in dokumentirati, višje vodstvo pa bi jih moralo potrditi.

4.2.3 Načelo 3 – proces razvrščanja kreditnega tveganja in združevanje v skupine

Kreditna institucija bi morala vzpostaviti proces razvrščanja kreditnega tveganja, da bi lahko izpostavljenosti iz naslova kreditov ustrezno združila v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja.

Proces razvrščanja kreditnega tveganja

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/