| (1) Stresni test solventnosti | pomeni ali institucije, dodatnega in ocenjevanjem na | | mikroekonomskimi zahtev njen | oceno učinka nekaterih dogodkov, vključno z makro - scenariji, na celotni kapitalski položaj vključno z zahtevami glede minimalnega ali lastnega kapitala, s projiciranjem kapitalskih virov institucije, s poudarkom na ranljivosti institucije in njene sposobnosti absorbiranja izgub in vpliva solventni položaj. |
| (2) Stresni test likvidnosti | pomeni ali likvidnosti institucije, zahtevami. | | mikroekonomskimi | oceno učinka določenih dogodkov, vključno z makro - scenariji, z vidika financiranja in ter pretresov splošnega likvidnostnega položaja vključno z njenimi minimalnimi ali dodatnimi |
| (3) Stresni test „od spodaj navzgor“ (bottom-up stress test) | pomeni naslednjimi | iii. iv. | i. ii. | stresni test (solventnosti ali likvidnosti) z vsemi značilnostmi: izvajajo ga institucije, ki uporabljajo interno oblikovane modele; temelji na lastnih predpostavkah ali scenarijih institucije, ob upoštevanju morebitnih konservativnih omejitev s strani organov; temelji na lastnih podatkih institucije in potencialno visoki ravni razdrobljenosti podatkov z morebitno uporabo zunanjih podatkov za nekatere dodatne informacije; se nanaša na določene portfelje ali institucijo kot celoto ter vsebuje podrobne rezultate o mogočem učinku koncentracij izpostavljenosti, povezav med institucijami in verjetnosti širjenja negativnih vplivov na stopnje izgub posamezne institucije. |
| (4) Stresni test „od zgoraj navzdol“ (top-down stress test) | pomeni naslednjimi | iii. iv. | i. ii. v. | stresni test (solventnosti ali likvidnosti) z vsemi značilnostmi: izvajajo ga pristojni organi ali makrobonitetni organi; temelji na splošnih ali sistemskih (makrobonitetnih) predpostavkah ali scenarijih, ki jih oblikujejo pristojni organi ali makrobonitetni organi in veljajo za vse zadevne institucije; postopek vodijo pristojni organi ali makrobonitetni organi, ki prav tako izračunajo rezultate, pri čemer so institucije vključene manj kot v primeru stresnega testa „od spodaj navzgor“; temelji predvsem na zbranih podatkih o institucijah in manj podrobnih podatkih, odvisno od predpostavk stresnega testa, včasih pa temelji na podrobnejših podatkih institucij, če je to potrebno po mnenju organov; omogoča enoten in skupen okvir ter primerja lno oceno učinka danega stresnega testiranja po vseh institucijah. |
| (5) Predpostavka o statični bilanci stanja | pomeni učinek „statične poslovnega poveča i. ii. | | | metodološko predpostavko, v skladu s katero se mora scenarijev stresnega testa meriti ob predpostavki bilance stanja“ in „nespremenjenega ali stabilnega modela“ v projekcijskem obdobju, s čimer se primerljivost rezultatov med institucijami, kar pomeni: da pri izračunu učinka scenarijev ni dovoljeno upoštevati sprememb v sredstvih in obveznostih institucije, ki okvirno izhajajo iz ukrepov za upravljanje, povečanj ali upravljanja tveganih terjatev obstoječih posojil ali razlik v zapadlostih ali drugih lastnosti teh sredstev ali obveznosti (kljub uporabi metodologije stresnih testov, ki lahko povzroči spremembe v velikosti in sestavi bilance stanja ter zlasti kapitalske osnove v projekcijskem obdobju, in sicer zaradi na primer novih neplačil, oslabitev, povečanj zalog ali popravkov vrednosti finančnih sredstev); da je omogočena vključitev novih sredstev in obvez nosti, če imajo ti novi elementi enake glavne lastnosti (zapadlosti, profili tveganja itd.) kot tisti, ki so bili izključeni. |
| (6) Predpostavka o dinamični bilanci stanja | pomeni učinek bilance projekcijskem bilanci uvedenega vodstvo, institucijami. je začetka testa). | | scenarijev lahko | metodološko predpostavko, v skladu s katero se mora stresnega testa meriti ob možnosti nestalne stanja in razvijajočega se poslovnega modela v obdobju. V skladu s predpostavko o dinamični stanja rezultat stresnega testa odraža kombinacijo scenarija in odzivnih ukrepov, ki jih je sprejelo s čimer se zmanjša primerljivost rezultatov med Obseg odzivnih ukrepov, ki jih sprejme vodstvo, omejen ali neomejen (npr. ukrepi, načrtovani od in neodvisno od scenarija in/ali odvisni od stresnega |
| (7) Stresni test na ravni portfelja | pomeni portfeljev samega | | | stresni test posameznega portfelja ali večjega števila s poudarkom na posledicah pretresov zaradi enega dejavnika tveganja ali več dejavnikov tveganja. |
| (8) Analiza občutljivosti | pomeni dejavnika tveganj, ali | | na celotno | stresni test, ki meri potencialni učinek posebnega tveganja ali enostavnih dejavnikov z večjim številom ki vplivajo na kapital ali likvidnost, na določeni portfelj institucijo. |
| (9) Analiza scenarijev | pomeni določenega morajo | iii. | i. ii. | oceno odpornosti institucije ali portfelja v primeru scenarija, ki obsega niz dejavnikov tveganja, ki imeti vse spodnje lastnosti: usklajenost na interni ravni; dejavniki tveganja, na katere se nanaša ustrezni sklop, predvidevajo istočasni pojav prihodnjih dogodkov, ki zajemajo različna tveganja in poslovna področja, ter namen niza dejavnikov tveganja je tudi ta, da se v največji mogoči meri ugotovi značaj povezanih tveganj v različnih portfeljih in po časovnih obdobjih, medsebojnih vplivih celotnega sistema in povratnih učinkih. |
| (10) Obratni stresni test | pomeni prepoznave katerem pri verjetno obravnava do naslednjih | iii. | katerem tega i. ii. | stresni test institucij, ki se začne na podlagi vnaprej določenega rezultata (npr. stanja, pri poslovni model institucije postane nesprejemljiv, ali se za institucijo lahko šteje, da propada ali bo propadla v smislu člena 32 Direktive 2014/59/EU), ter scenarije in okoliščine, ki bi lahko povzročili, da bi prišlo. Obratni stresni test mora imeti eno ali več lastnosti: uporablja se kot orodje za upravljanje tveganj, katerega namen je povečati ozaveščenost institucije o njenih pomanjkljivostih tako, da institucija izrecno opredeli in oceni scenarije (ali kombinacijo scenarijev), katerih rezultat je določen vnaprej; institucija odloča o vrsti in času (sproženju) upravljanja ali drugih ukrepih, potrebnih za (a) odpravo poslovnih neuspehov ali drugih težav in (b) uskladitev svoje nagnjenosti k prevzemanju tveganja in dejanskemu tveganju, ki ga je pokazal obratni stresni test; posebno obratno stresno testiranje se lahko uporabi tudi pri načrtovanju sanacije (npr. obratni stresni testi, ki se uporabljajo v širšem kontekstu, se lahko uporabijo za obveščanje o načrtu sanacije z opredelitvijo pogojev, pod katerimi bo morda treba načrtovati sanacijo). |
| (11) Sekundarni ali povratni učinki | pomenijo omejen posameznih splošno česar | | se | učinke prelivanja (značaj povratnih učinkov ni na makroekonomske učinke), ki jih povzročajo odzivi institucij na prvotni zunanji pretres, ki skupaj na ojačijo (lahko tudi ublažijo) tak izvirni pre tres, zaradi ustvari dodatna negativna povratna zanka. |
| (12) Resnost scenarija | pomeni (od osnovnih katerih na se | | izhodišča splošno ugotovi | stopnjo resnosti predpostavk ali poslabšanje scenarija do negativnega scenarija), ki je izražena v obliki makroekonomskih in finančnih spremenljivk (ali koli drugih predpostavk). Večja kot je resnost scenarija, večji je vpliv stresnega testa na institucijo, s čimer dejanska resnost stresnega testa. |
| (13) Verjetnost scenarija | pomeni uresničil trenutnimi podporo scenarija Verjetnost strokovne tveganja bile pr tudi | | opažene eteklih podobne | stopnjo, do katere se lahko domneva, da se bo scenarij glede na skladnost razmerja med tem scenarijem in makroekonomskimi in finančnimi spremenljivkami, scenarija s pomočjo usklajenega opisa in podporo s porazdelitvijo verjetnosti in preteklimi izkušnjami. ni omejena na pretekle izkušnje, zato morajo imeti presoje, ki upoštevajo spreminjajoče se okolje (npr. strukturne prekinitve), in stresne situacije, ki so v podobnih okoljih tveganja izven neposrednih izkušenj institucije, ključno vlogo. Lahko se uporabijo metode (npr. simulacije Monte Carlo). |
| (14) Sidrni scenarij | pomeni da za stresnem razvijajo | | določi institucije, | vrsto scenarija, ki ga običajno pripravi pristojni organ, standard resnosti za posebni stresni test, ki se uvede bodisi kot scenarij, ki ga je treba uporabiti pri testu, bodisi kot merilo resnosti za institucije, ko lastne scenarije. |
| (15) Združevanje podatkov o tveganjih | pomeni v lahko dovoljenega vključuje podatkovnih | skladu | institucija | opredelitev, zbiranje in obdelavo podatkov o tveganjih z zahtevami institucije glede poročanja o tveganju, da izmeri svojo uspešnost glede na svojo mejo tveganja/nagnjenost k prevzemanju tveganja. To razvrščanje, združevanje ali razčlenjevanje sklopov. |
| (16) Podatkovna infrastruktura | pomeni gradnjo tehnologije institucije | | | fizične in organizacijske strukture ter objekte za in vzdrževanje razvoja podatkovne in informacijske (IT) v podporo združevanju podatkov o tveganjih in notranji politiki v zvezi s poročanjem o tveganjih. |