274. Institucije bi morale v okviru stalnega spremljanja kreditnega tveganja upoštevati naslednje …

Institucije bi morale v okviru stalnega spremljanja kreditnega tveganja upoštevati naslednje znake poslabšanja kreditne kakovosti:

• a. negativne makroekonomske dogodke (med drugim gospodarski razvoj, spremembe zakonodaje in tehnološke grožnje za panogo ), ki vplivajo na prihodnjo dobičkonosnost panoge, geografskega območja , skupine kreditojemalcev ali posameznega kreditojemalca (podjetja) , pa tudi na povečano tveganje brezposelnosti za skupine posameznikov;
• b. znane negativne spremembe finančnega položaja kreditojemalcev, kot je znatno povečanje stopnje zadolženosti ali stopnje servisiranja dolga;
• c. znaten upad prometa ali, na splošno, rednega denarnega toka (vključno z izgubo pomembne pogodbe/stranke/najemnika);
• d. znatno zmanjšan je dobička iz poslovanja ali prihodkov iz poslovanja;
• e. znatno odstopanje dejanskih prihodkov od napovedanih ali znatna zamuda pri izvajanju poslovnega načrta za projekt ali naložbo;
• f. spremembe kreditnega tveganja posla, zaradi katerih bi se pogoji znatno raz likovali, če bi posel nastal na novo ali bi bil izdan na datum poročanja (npr. zahteval bi se višji znesek zavarovanja s premoženjem ali jamstev ali večje kritje z rednimi prihodki kreditojemalca);
• g. dejansko ali pričakovano znatno zmanjšanje zunanje bonitet ne ocene glavnega posla ali drugih zunanjih tržnih kazalnikov kreditnega tveganja za določen posel ali podoben posel z enakim pričakovanim trajanjem;
• h. spremembe pogojev dostopa do trgov, poslabšanje finančnih pogojev ali znano zmanjšanje finančne podpore, k i jo kreditojemalcu zagotavljajo tretje osebe;
• i. upočasnitev poslovanja ali neugodne trende v poslovanju kreditojemalca, ki lahko povzročijo znatno spremembo zmožnosti kredit ojemalca, da izpolnjuje svoje dolžniške obveznosti;
• j. znatno povečanje nestanovitnosti gospodarstva ali trga, ki lahko negativno vpliva na kreditojemalca;
• k. pri poslih, zavarovanih s premoženjem, znatno poslabšanje razmerja med njihovim zneskom in vrednostjo zavarovanja s premoženjem zaradi neugodnih sprememb v rednosti zavarovanja s premoženjem ali nespremenjen ali povečan neporavnani znesek zaradi določenih plačilnih pogojev (kot so podaljšana obdobja odloga plačila glavnice, obroki, ki se povečujejo ali se prilagajajo, podaljšana zapadlost);
• l. znatno povečanje kreditnega tveganja pri drugih poslih istega kreditojemalca ali znatne spremembe glede na pričakovan o plačiln o disciplino kredit ojemalca, če so znane;
• m. znatno povečanje kreditnega tveganja zaradi povečanih težav v skupini, ki ji pripada kredit ojemalec, kot so prebivalci nekega geografskega območja, ali znatne neugodne spremembe uspešnosti v sektorju gospodarske dejavnosti kredit ojemalca ali povečane težave v skupini povezanih kreditojemalcev, ki ji pripada kreditojemalec;
• n. znane sodne postopk e, ki lahko znatno vplivajo na finančni položaj kreditojemalca;
• o. zapoznelo predložitev potrdila o skladnosti z zavezami, zahtevo za oprostitev zavez ali prošnjo za dovoljeno kršitev zavez , vsaj finančnimi, če je relevantno;
• p. prehode v nižje ( slabše) notranje bonitetne razrede/višje razrede tveganja znotraj celotnega kreditnega portfelja ali posameznih portfeljev/segmentov;
• q. dejansko ali pričakovano poslabšanje notranje bonitetne ocene/razvrstitve glede na tveganje posla ali kredit ojemalca ali znižanje točkovne kreditne ocene na podlagi obnašanja kreditojemalca, s katero institucija ocenjuje kreditno tveganje;
• r. mnenje s pridržkom iz poročil zunanjih revizorjev institucije ali kreditojemalca;
• s. dejstvo, da pri enem ali več kreditih kreditojemalec 30 dni zamuja s plačilo m obveznosti.

8.5.1 Proces nadaljnjega ukrepanja in eskalacije pri sproženih kazalnikih zgodnjega opozarjanja

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/