8.5 Uporaba kazalnikov zgodnjega opozarjanja/opazovalnih seznamov pri spremljanju kreditov

Institucije bi morale v svojem okviru za spremljanje razviti, vzdrževati in redno ocenjevati ustrezne kvantitativne in kvalitativne kazalnike zgodnjega opozarjanja, podprte s primerno informacijsko (IT) in podatkovno infrastrukturo, ki bi omogočali zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja na nivoju celotnega portfelja ter posameznih portfeljev, podportfeljev, panog , geografskih območ ij in posameznih izpostavljenosti.

Za kazalnike zgodnjega opozarjanja bi morale biti opredeljene sprožitvene ravni, določene glede na ravni, navedene v okviru nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja, strategije in politik kreditnega tveganja, ter določeni postopki eskalacije , vključno z dodelitvijo odgovornosti za nadaljnje ukrepe. Ti postopki eskalacije bi morali vključevati izbiro izpostavljenosti ali kreditojemalcev za posebno spremljanje – oblikovanje opazovalnega seznama (watch list).

Okvir kazalnikov zgodnjega opozarjanja bi moral vsebovati opis ustreznosti kazalnikov glede na značilnosti poslov in vrste kreditojemalcev ali za homogene skupine portfeljev, kadar je to ustrezno.

Kadar institucije ugotovijo sprožilni dogodek v zvezi s kazalnikom zgodnjega opozarjanja na ravni posamezne izpostavljenosti, portfelja, podportfelja ali skupine kreditojemalcev, bi morale povečati pogostost spremljanja ter po potrebi razmisliti o njeni ali njegovi umestitvi na opazovalni seznam ter sprejetju vnaprej opredeljenih varovalnih ukrepov. Na podlagi spremljanja tega opazovalnega seznama bi se morala pripravljati posebna poročila, ki jih redno pregledujejo vodja funkcije upravljanja tveganj, vodje funkcij, vključenih v odobr avanje kreditov, in upravljalni organ.

Kadar ukrepi vključujejo interakcijo s kreditojemalcem, bi morale institucije upoštevati njihove specifične okoliščine. Raven stikov in komunikacije s kreditojemalcem v času, ko ima težav e z odplačevanj em, bi morala biti sorazmerna z zahtevami za informacije, kot je določeno v Smernicah organa EBA o zamudah pri plačilih in izvršbi.

Institucije bi morale v okviru stalnega spremljanja kreditnega tveganja upoštevati naslednje znake poslabšanja kreditne kakovosti:

• a. negativne makroekonomske dogodke (med drugim gospodarski razvoj, spremembe zakonodaje in tehnološke grožnje za panogo ), ki vplivajo na prihodnjo dobičkonosnost panoge, geografskega območja , skupine kreditojemalcev ali posameznega kreditojemalca (podjetja) , pa tudi na povečano tveganje brezposelnosti za skupine posameznikov;
• b. znane negativne spremembe finančnega položaja kreditojemalcev, kot je znatno povečanje stopnje zadolženosti ali stopnje servisiranja dolga;
• c. znaten upad prometa ali, na splošno, rednega denarnega toka (vključno z izgubo pomembne pogodbe/stranke/najemnika);
• d. znatno zmanjšan je dobička iz poslovanja ali prihodkov iz poslovanja;
• e. znatno odstopanje dejanskih prihodkov od napovedanih ali znatna zamuda pri izvajanju poslovnega načrta za projekt ali naložbo;
• f. spremembe kreditnega tveganja posla, zaradi katerih bi se pogoji znatno raz likovali, če bi posel nastal na novo ali bi bil izdan na datum poročanja (npr. zahteval bi se višji znesek zavarovanja s premoženjem ali jamstev ali večje kritje z rednimi prihodki kreditojemalca);
• g. dejansko ali pričakovano znatno zmanjšanje zunanje bonitet ne ocene glavnega posla ali drugih zunanjih tržnih kazalnikov kreditnega tveganja za določen posel ali podoben posel z enakim pričakovanim trajanjem;
• h. spremembe pogojev dostopa do trgov, poslabšanje finančnih pogojev ali znano zmanjšanje finančne podpore, k i jo kreditojemalcu zagotavljajo tretje osebe;
• i. upočasnitev poslovanja ali neugodne trende v poslovanju kreditojemalca, ki lahko povzročijo znatno spremembo zmožnosti kredit ojemalca, da izpolnjuje svoje dolžniške obveznosti;
• j. znatno povečanje nestanovitnosti gospodarstva ali trga, ki lahko negativno vpliva na kreditojemalca;
• k. pri poslih, zavarovanih s premoženjem, znatno poslabšanje razmerja med njihovim zneskom in vrednostjo zavarovanja s premoženjem zaradi neugodnih sprememb v rednosti zavarovanja s premoženjem ali nespremenjen ali povečan neporavnani znesek zaradi določenih plačilnih pogojev (kot so podaljšana obdobja odloga plačila glavnice, obroki, ki se povečujejo ali se prilagajajo, podaljšana zapadlost);
• l. znatno povečanje kreditnega tveganja pri drugih poslih istega kreditojemalca ali znatne spremembe glede na pričakovan o plačiln o disciplino kredit ojemalca, če so znane;
• m. znatno povečanje kreditnega tveganja zaradi povečanih težav v skupini, ki ji pripada kredit ojemalec, kot so prebivalci nekega geografskega območja, ali znatne neugodne spremembe uspešnosti v sektorju gospodarske dejavnosti kredit ojemalca ali povečane težave v skupini povezanih kreditojemalcev, ki ji pripada kreditojemalec;
• n. znane sodne postopk e, ki lahko znatno vplivajo na finančni položaj kreditojemalca;
• o. zapoznelo predložitev potrdila o skladnosti z zavezami, zahtevo za oprostitev zavez ali prošnjo za dovoljeno kršitev zavez , vsaj finančnimi, če je relevantno;
• p. prehode v nižje ( slabše) notranje bonitetne razrede/višje razrede tveganja znotraj celotnega kreditnega portfelja ali posameznih portfeljev/segmentov;
• q. dejansko ali pričakovano poslabšanje notranje bonitetne ocene/razvrstitve glede na tveganje posla ali kredit ojemalca ali znižanje točkovne kreditne ocene na podlagi obnašanja kreditojemalca, s katero institucija ocenjuje kreditno tveganje;
• r. mnenje s pridržkom iz poročil zunanjih revizorjev institucije ali kreditojemalca;
• s. dejstvo, da pri enem ali več kreditih kreditojemalec 30 dni zamuja s plačilo m obveznosti.

8.5.1 Proces nadaljnjega ukrepanja in eskalacije pri sproženih kazalnikih zgodnjega opozarjanja

Kadar se sproži kazalnik zgodnjega opozarjanja, ki zahteva pozornejše spremljanje in nadaljnjo preverjanje, bi bilo treba sprejeti takojšnje ukrepe v skladu s politikami in postopki institucije iz oddelka 4.3 teh smernic. Imenovane funkcije bi morale izvesti analizo, da bi ocenile resnost sprožilnega dogodka ter predlagale ustrezno ukrepanje in nadaljnje ukrepe. To analizo bi bilo treba brez nepotrebnega odlašanja predstaviti ustreznim nosilcem odločanja o kre ditih, imenovanih v politiki in postopkih.

Ustrezni nosilci odločanja o kreditih bi morali na podlagi omenjene analize in drugih pomembnih dostopnih informacij odločiti o primernih na dalj njih korakih. To odločitev bi bilo treba dokumentirati in sporočiti u streznim službam (enotam) institucije, ki so odgovorne za ukrepanje in nadaljnje ukrepe.

S sprožitvijo kazalnikov zgodnjega opozarjanja bi se morala povečati pogostost pregledovanja, vključno z razpravami in odločitvami nosilcev odločanja o kreditih, zbiranje informacij, pridobljene od kreditojemalca, pa bi moralo postati intenzivnejše. Zbrane informacij e bi morale zadoščati za podporo pogostejšim pregledom kreditojemalcev.