6. Kapitalska osnova

123.Institucije in pristojni organi bi morali zagotoviti, da dodelitev variabilnega prejemka ter njegovo izplačilo in dospelost v izplačilo, vključno z uporabo dogovorov o sistemu malusa in vračilu sredstev, v skladu s politiko prejemkov institucij ne škodi ohranjanju trdne kapitalske osnove.

124.Pri ocenjevanju trdnosti kapitalske osnove bi morala institucija upoštevati svoj skupni kapital in zlasti navadni lastniški temeljni kapital, kapitalsko zahtevo, vključno z zahtevo po skupnem kapitalskem blažilniku, kot je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU, zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda, kot je opredeljena v členu 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013, minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kot je opredeljena v členu 45c Direktive 2014/59/EU, ter morebitne kapitalske pribitke in omejitve razdelitev iz členov 141 in 141b Direktive 2013/36/EU in člena 16a Direktive 2014/59/EU, ki velja za variabilne prejemke vseh zaposlenih, pa tudi za rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Zahteva po ohranjanju trdne kapitalske osnove in omejitve razdelitev veljajo tudi na konsolidirani in subkonsolidirani podlagi. Poleg tega bi morali pristojni organi upoštevati rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu z ustreznimi smernicami organa EBA.

125.Institucije bi morale vpliv variabilnih prejemkov, tako takoj izplačanih kot odloženih zneskov, vključiti v kapitalsko načrtovanje in načrtovanje likvidnosti ter proces ocenjevanja ustreznega skupnega notranjega kapitala.

126.Skupni variabilni prejemki, ki jih dodeli institucija, ne smejo omejiti njene sposobnosti, da dolgoročno ohrani ali ponovno vzpostavi trdno kapitalsko osnovo, upoštevati pa bi bilo treba tudi interese delničarjev in lastnikov, vlagateljev, investitorjev ter drugih deležnikov. Variabilni prejemek se ne bi smel dodeliti ali izplačati, če bi bila s tem ogrožena trdnost kapitalske osnove institucije. Institucija bi morala te zahteve, rezultate procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, svoje večletno kapitalsko načrtovanje, omejitve razdelitev iz členov 141 in 141b Direktive 2013/36/EU in člena 16a Direktive 2014/59/EU ter priporočila o razdelitvah pristojnih organov in evropskih nadzornih organov upoštevati pri določanju:

• a. celotnih skupnih sredstev variabilnih prejemkov, ki se lahko dodelijo za tisto leto, in
• b. zneska variabilnih prejemkov, izplačanih ali dospelih v izplačilo v tistem letu.

127.Institucije, ki nimajo trdne kapitalske osnove ali pri katerih je trdnost kapitalske osnove ogrožena, bi morale v zvezi v z variabilnim prejemkom upoštevati naslednje ukrepe:

• a. znižanje proračuna variabilnih prejemkov v skladu s členoma 141 in 141b Direktive 2013/36/EU ter členom 16a Direktive 2014/59/EU, vključno z možnostjo za zmanjšanje teh prejemkov na nič;
• b. uporabo potrebnih ukrepov za prilagoditev uspešnosti, zlasti malusov;
• c. uporabo neto dobička institucije za tisto leto in po možnosti za naslednja leta za namen krepitve kapitalske osnove. Institucija ne bi smela nadomestiti morebitnega znižanja variabilnih prejemkov, da bi zagotovila trdno kapitalsko osnovo v poznejših letih, ali ga nadomestiti z drugimi plačili, instrumenti ali metodami, ki lahko povzročijo izogibanje tej določbi.

128.Pristojni organi bi morali posredovati, če dodelitev variabilnega prejemka škodi ohranjanju trdne kapitalske osnove, tako da od institucije zahtevajo, naj celotna skupna sredstva variabilnih prejemkov zmanjša ali jih omeji, dokler se ustreznost kapitala ne izboljša, in po potrebi uporabi ukrepe za prilagoditev uspešnosti, zlasti malusov, ter od institucije tudi zahtevajo, naj neto dobiček uporabi za krepitev svojega kapitala.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/