15.2 Obdobje odložitve in delež odloženega prejemka

258.Obdobje odložitve se začne po dodelitvi (npr. ob izplačilu vnaprejšnjega dela variabilnega prejemka). Odložita se lahko obe vrsti variabilnega prejemka, tj. denar in instrumenti.

259.Institucije bi morale pri določanju dejanskega obdobja odložitve in odloženega deleža v skladu z minimalnimi zahtevami iz člena 94(1)(m) in člena 94(3) Direktive 2013/36/EU upoštevati:

• a. odgovornosti in pooblastila zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, ter naloge, ki so jih opravljali;
• b. poslovni cikel in naravo dejavnosti institucije;
• c. pričakovana nihanja v gospodarski dejavnosti ter uspešnosti in tveganjih institucije in poslovne enote, pa tudi vpliv zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, na ta nihanja;
• d. odobreno razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami celotnega prejemka ter absolutni znesek variabilnega prejemka.

260.Institucije bi morale tudi ob upoštevanju vlog in odgovornosti zaposlenih določiti, za katere kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi se morala uporabljati obdobja odložitve, daljša od predpisanega najkrajšega obdobja, ki ni krajše od štirih do petih let, da se dolgoročno zagotovi usklajenost variabilnega prejemka s profilom tveganosti. Kadar se uporabljajo daljša večletna obračunska obdobja in kadar daljše obračunsko obdobje zagotavlja večjo gotovost v zvezi s tveganji, ki so se od začetka obračunskega obdobja uresničila, bi morale institucije to dejstvo upoštevati pri določanju obdobij odložitve in zadržanja, pri čemer lahko po potrebi uvedejo obdobja odložitve, krajša od obdobij odložitve, ki bi bila ustrezna, če bi se uporabljalo enoletno obračunsko obdobje. Minimalna zahteva glede štiriletnega obdobja odložitve za člane upravljalnega organa in višje vodstvo v pomembnih institucijah velja v vsakem primeru.

261.Pomembne institucije, ki ne morejo uveljavljati opustitev iz člena 94(3) Direktive 2013/36/EU, bi morale za člane upravljalnega organa in višje vodstvo odložiti znatno večji delež kot 50 % variabilnega prejemka, plačanega v instrumentih.

262.Institucije bi morale za kategorijo zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, ali posameznega takega zaposlenega določiti ustrezen delež prejemka, ki ga je treba odložiti, in sicer v višini minimalnega deleža 40 % ali več. V primeru izrazito visokih zneskov variabilnega prejemka bi moral za take zaposlene delež za odložitev znašati vsaj 60 %.

263.Institucije bi morale določiti, kakšen variabilni prejemek se šteje za izrazito visok znesek, pri čemer bi morale upoštevati povprečen prejemek, plačan v instituciji, poročilo organa EBA o primerjavi prejemkov, nacionalne in druge rezultate primerjave prejemkov, če so na voljo, ter pragove, ki jih določijo pristojni organi. Pristojni organi bi morali pri izvajanju smernic določiti absolutni in relativni prag, pri čemer bi morali upoštevati zgornja merila. Prejemek, ki dosega ali presega ta prag, bi bilo vedno treba šteti za izrazito visok prejemek.

264.Kadar institucije delež, ki se odloži, določijo kot kaskado absolutnih zneskov (npr. del med 0 in 100: 100 % takojšnjega plačila; del med 100 in 200: 50 % takojšnjega plačila, preostanek se odloži; ter del nad 200: 25 % takojšnjega plačila, preostanek se odloži), bi morale biti pristojnemu organu sposobne dokazati, da na povprečni ponderirani podlagi za vsakega zaposlenega spoštujejo 40 - do 60 - odstotni najnižji prag odložitve ter da je odložen delež ustrezen in pravilno usklajen z naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega zaposlenega, katerega dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.

265.Kadar splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava preprečujejo znatno znižanje variabilnega prejemka v primeru slabe ali negativne finančne uspešnosti institucije, bi morale institucije uvesti shemo odlogov in uporabiti instrumente za dodelitev variabilnega prejemka, ki zagotavljajo, da se v čim večji meri izvedejo naknadne prilagoditve tveganjem. To lahko vključuje kar koli od naslednjega:

• a. določitev daljših obdobij odložitve;
• b. preprečevanje uporabe dospelosti v izplačilo po načelu sorazmernosti v primerih, ko se lahko uporabi malus, vendar bi za vračilo sredstev veljale pravne ovire;
• c. dodelitev višjega deleža variabilnih prejemkov v instrumentih, ki so usklajeni z uspešnostjo institucije ter za katera veljajo dovolj dolga obdobja odložitve in zadržanja.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/