Zahteve glede umerjanja kazalnikov načrta sanacije

Pri umerjanju okvira kazalnikov bi morala institucija upoštevati naslednje:

• a. splošno sposobnost za sanacijo možnih načinov sanacije: institucije z bolj omejeno splošno sposobnostjo za sanacijo bi morale razmisliti o zgodnejši kršitvi kazalnikov načrta sanacije, da bi povečale možnosti za uspešno izvajanje svojih bolj omejenih načinov sanacije;
• b. časovni okvir in kompleksnost izvajanja načinov sanacije, ob upoštevanju ureditev upravljanja, potrebnih soglasij regulatorjev v vseh zadevnih pristojnostih in morebitnih operativnih ovir za izvedbo. Institucije, ki se zanašajo na načine sanacije, katerih izvedba je kompleksnejša in bi verjetno trajala dlje časa, bi temu ustrezno morale kazalnike umerjati bolj konzervativno, kar bi omogočilo dovolj zgodnje vnaprejšnje opozorilo;
• c. v kateri fazi krize je mogoče način sanacije realno učinkovito uporabiti. Pri obravnavi tega vidika bi morala institucija upoštevati, da bi bilo pri nekaterih vrstah načinov sanacije polne koristi težje doseči pozneje v stresnih razmerah v primerjavi z njihovo zgodnjo izvedbo. Na primer, v primeru načina sanacije „zunanja dokapitalizacija“ bi morala institucija preučiti, ali in kdaj je ta način mogoče realno izvesti. Institucije bi morale upoštevati, da bliže kot je institucija kršitvi kapitalskih zahtev, težje bo izvedla dokapitalizacijo na trgu;
• d. hitrost poslabšanja v krizi. Institucije bi morale upoštevati, da čeprav bo hitrost poslabšanja na koncu odvisna od posebnih okoliščin krize, lahko določeni profili institucij, kar med drugim vključuje institucije z manj raznolikim poslovnim modelom, in druge posamezne okoliščine povzročijo hitrejše poslabšanje finančnega položaja institucije in krajši časovni okvir za izvedbo načinov sanacije. V zvezi s tem bi morale institucije razmisliti tudi o uporabi kazalnikov, ki kažejo na poslabšanje skozi čas, da bi zaznale razmere, v katerih pride do hitrega in znatnega poslabšanja finančnega položaja institucije (npr. kapitala). Poleg tega bi bilo smotrno vzpostaviti spremljanje spremembe metrike, kadar je težko opredeliti posamezno točko v času, ko je potrebno začeti postopek stopnjevanja;
• e. ureditev upravljanja tveganj institucije (vključno z ICAAP) in nagnjenost k prevzemanju tveganj. Institucija bi morala zagotoviti, da je umerjanje kazalnikov načrta sanacije skladno z njeno ureditvijo upravljanja tveganj in nagnjenosti k prevzemanju tveganj (npr. okvir zgodnjih opozoril, načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ali načrt neprekinjenega poslovanja).

Institucija bi morala biti sposobna pristojnemu organu obrazložiti, kako so bila določena umerjanja kazalnikov načrta sanacije, in dokazati, da bodo pragovi preseženi dovolj zgodaj, da bodo učinkoviti.

Ustreznost umerjanj kazalnikov načrta sanacije je treba redno spremljati in jih v skladu s členom 5(2) Direktive 2014/59/EU posodobiti vsaj enkrat letno ali pogosteje, če je posodobitev, ki jo predlaga institucija, potrebna zaradi spremembe njenega poslovanja ali finančnega položaja. Vsako posodobitev umerjanja kazalnikov načrta sanacije je treba nemudoma in ustrezno sporočiti ter pojasniti in utemeljiti pristojnemu organu. Pristojni organi bi se morali strinjati s tako posodobitvijo pri oceni načrta sanacije.

Pristojni organi in organi za reševanje bi se lahko v primeru sistemske krize odločili za izvedbo začasnih ukrepov pomoči z namenom zmanjšanja regulatornih bremen, ki bi lahko negativno vplivala na sposobnost institucij, da še naprej podpirajo realni sektor. Ker so ti ukrepi pomoči nadzornih organov in organov za reševanje začasni in imajo poseben cilj, njihova odobritev ne bi smela povzročiti, da bi institucije samodejno spremenile umerjanje kazalnikov načrta sanacije.

Pristojni organi se lahko strinjajo s posodobitvijo umerjanja kazalnikov načrta sanacije v ustrezno utemeljenih primerih, kot so:

• a. ponovno umerjeni kazalniki so v skladu s splošnimi zahtevami za umerjanje kazalnikov načrta sanacije, kot je opisano v odstavku 27;
• b. te spremembe odražajo spremembe poslovnega in finančnega profila institucije ter so usklajene z notranjo ureditvijo upravljanja tveganj in nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganj;
• c. ponovno umerjanje ni v nasprotju s cilji ukrepov pomoči nadzornih organov;
• d. kazalniki kapitala so ves čas umerjeni na ravneh, ki presegajo ustrezni znesek kapitala, predpisan v skladu z deli 3, 4 in 7 Uredbe (EU) št. 575/2013, poglavjem 2 Uredbe (EU) 2017/2402 in točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU.