18.5 Vodja funkcije upravljanja tveganj

Če je funkcija upravljanja tveganj vzpostavljena, bi moral biti njen vodja odgovoren za zagotavljanje izčrpnih in razumljivih informacij o tveganjih ter svetovanje upravljalnemu organu, da bi ta organ razumel celotni profil tveganosti investicijskega podjetja. Enako velja za vodjo funkcije upravljanja tveganj nadrejenega investicijskega podjetja z vidika konsolidiranega položaja. Če neodvisna funkcija ni vzpostavljena, odgovornosti vodje funkcije upravljanja tveganj izvajajo zaposleni, ki so bili pooblaščeni za postopke upravljanja tveganj, ali neposredno člani upravljalnega organa.

Vodja funkcije upravljanja tveganj bi moral imeti dovolj strokovnega znanja, biti dovolj neodvisen in imeti dovolj visok položaj za kritično presojo odločitev, ki vplivajo na izpostavljenost investicijskega podjetja tveganjem. Če vodja funkcije upravljanja tveganj ni član upravljalnega organa, bi morala investicijska podjetja ob upoštevanju načela sorazmernosti iz naslova I imenovati neodvisnega vodjo funkcije upravljanja tveganj, ki ni odgovoren za druge funkcije in poroča neposredno upravljalnemu organu. Če ni sorazmerno imenovati osebe, katere edina vloga je vodja funkcije upravljanja tveganj, se ta funkcija ob upoštevanju načela sorazmernosti iz naslova I lahko združi s funkcijo vodje spremljanja skladnosti poslovanja ali pa jo opravlja druga oseba na višjem položaju, če med nalogami, ki se opravljajo, ni nasprotja interesov. V vsakem primeru mora imeti ta oseba dovolj pooblastil in dovolj visok položaj ter biti neodvisna (npr. vodja pravne službe).

Vodja funkcije upravljanja tveganj bi moral biti sposoben vplivati na odločitve, ki jih sprejmeta vodstvo investicijskega podjetja in njegov upravljalni organ, razlogi za nasprotovanje pa bi morali biti formalno dokumentirani. Če želi investicijsko podjetje vodji funkcije upravljanja tveganj podeliti pravico veta na odločitve (na primer odločitve o kreditih ali naložbah ali o določitvi limitov), sprejete na ravneh pod upravljalnim organom, bi moralo navesti obseg take pravice veta, postopke za posredovanje na višjo raven ali postopke za pritožbo ter način vključitve upravljalnega organa.

Investicijska podjetja bi morala vzpostaviti okrepljene postopke za odobritev odločitev, glede katerih je vodja funkcije upravljanja tveganj podal negativno mnenje. Upravljalni organ bi v nadzorni funkciji moral imeti možnost neposredne komunikacije z vodjo funkcije upravljanja tveganj o ključnih vprašanjih glede tveganj, vključno z razvojem, ki bi lahko bil neskladen s strategijo tveganj investicijskega podjetja in njegovo nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.