4. Poslovni model in upravljanje

Poleg temeljnih kazalnikov tveganja lahko sistem jamstva za vloge opredeli in vključi dodat ne kazalnike tveganja, ki so pomembni za določanje razlik v profilih tveganja njegovih včlanjenih institucij.

Če je država članica z ureditvijo uvedla omejitve za institucije v določenem podsektorju, tako da se znatno zmanjša verjetnost posredovanja sistema jamstva za vloge, lahko sistem jamstva za vloge v skladu s členom 13(1), drugi pododstavek, D irektive o sistemih jamstva za vloge z vključitvijo dodatnega kazalnika tveganja zniža prispevke včlanjenih institucij, ki spadajo v zadevni sektor z nizkim tveganjem, če sta pristojni in imenovani organ po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge to dovolila na podlagi empiričnih dokazov, ki kažejo, da je bilo v teh sektorjih z nizkim tveganjem posredovanje sistema jamstva za vloge dosledno nižje kot v drugih sek torjih.

Sistem jamstva za vloge lahko v skladu s členom 13(1), tretji pododstavek, D irektive o sistemih jamstva za vloge zniža prispevke včlanjene institucije, ki je del institucionalne sheme za zaščito vlog, z vključitvijo dodatnega kazalnika tveganja v metodologijo izračuna. Kazalnik članstva institucionalne sheme za zaščito vlog bi moral odražati dodatno zaščito solventnosti in likvidnosti, ki jo včlanjeni instituciji zagotavlja institucionalna shema za zaščito vlog. V ta namen bi se moral z dodatnim kazalnikom tveganja meriti znesek predhodnih sredstev institucionalne sheme za zaščito vlog, ki so nemudoma na voljo za dokapitalizacijo in likvidnostno financiranje. To lahko vključuje tudi dodatne zaveze za financiranje, ki jih je mogoče uveljavljati na zah tevo in ki so podprte z likvidnostnimi rezervami, ki jih imajo članice institucionalne sheme za zaščito vlog. Za merjenje, ali so ta predhodna sredstva dovolj obsežna, da zagotavljajo verodostojno in učinkovito podporo tej včlanjeni instituciji, bi jih moral sistem jamstva za vloge določiti glede na velikost institucije, ki je članica institucionalne sheme za zaščito vlog.

Zahteve za kazalnike tveganja

Sistem jamstva za vloge bi moral pri metodi izračuna uporabiti kazalnike tveganja, ki zajemajo dovolj obsežen spekter virov tveganja. Če in kadar sistem jamstva za vloge izbere dodatne kazalnike, lahko ti med drugim vključujejo tveganja, ki izhajajo iz pranja denarja, slabega upravljanja ali slabe kakovosti podatkov o vlagateljih .

Sistem jamstva za vloge bi moral izbiro kazalnikov tveganja uskladiti z najboljšimi praksami upravljanja tveganja in z obstoječimi bonitetnimi zahtevami.

Sistem jamstva za vloge b i moral uporabiti vrednosti kazalnikov tveganja, izračunane za vsako včlanjeno institucijo posebej.

Vendar bi moral sistem jamstva za vloge vrednost kazalnikov tveganja izračunati na konsolidirani ravni, kadar država članica uveljavlja možnost v skladu s č lenom 13(1) Direktive 2014/49/EU, da se za centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot celoto uporablja utež tveganja, določena za centralni organ in njegove povezane institucije na konsolidirani podlagi.

Kadar je za včlanjeno institucijo odobrena opustitev izpolnjevanja kapitalskih in/ali likvidnostnih zahtev na posamični podlagi v skladu s členom 7, 8 ali 21 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi moral sistem jamstva za vloge ustrezne kapitalske/likvidnostne kazalnike izračunati na konsolidirani ali subkonsolidirani ravni.

Sistem jamstva za vloge bi moral pri izračunu vrednosti kazalnikov tveganja za zadevno obdobje uporabiti:

• a. vrednost ob koncu obdobja poročanja za pozicije iz izkaza poslovnega izida;
• b. povprečje med vrednostjo ob koncu obdobja poročanja in vrednostjo ob koncu prejšnjega obdobja poročanja za pozicije iz bilance stanja.