period

Institucije morajo ne glede na to, kateri pristop uporabijo, predložiti zanesljivo dokumentacijo, s katero utemeljijo izbiro pristopa. Ta mora v vseh primerih vključevati kvantitativne ocene, ki podpirajo trenutno izbiro preteklega obdobja in njegovo ustreznost glede na trenutni portfelj. Vključena mora biti tudi dokumentacija o modeliranju rezultatov dejavnikov tveganja.

Kadar institucije za opredelitev obdobja izjemnih situacij uporabijo formulacijski pristop, mora dokumentacija vsebovati vsaj:

• i. utemeljitev izbire uporabljenih dejavnikov tveganja, če se uporabi pristop na podlagi dejavnikov tveganja in če je izbranih manj dejavnikov tveganja, kot jih je modeliranih;
• ii. utemeljitev morebitnih poenostavitev, če je za opredelitev preteklega obdobja uporabljen poenostavljen model.

Če se uporabi formulacijski pristop, ki temelji na poenostavljenem modelu tvegane vrednosti, mora institucija predložiti tudi ustrezne dokaze, da gredo rezultati pri poenostavljeni meri v isto smer kot rezultati pri celovitem modelu tvegane vrednosti (in se zato lahko z njim natančno določi največje obdobje izjemnih situacij). Ti dokazi morajo vključevati empirično analizo.

Če se uporabi formulacijski pristop, s katerim naj bi se opredelilo najbolj nestanovitno obdobje za niz dejavnikov tveganja, mora institucija zagotoviti ustrezne dokaze, da je obdobje velike nestanovitnosti primeren približek za obdobje, v katerem bi bila mera tvegane vrednosti visoka, in da je približek primeren, ne glede na nevključitev korelacij ali drugih dejavnikov, ki bi se kazali v meri tvegane vrednosti.

B. Pregled obdobja izjemnih situacij