5.4 Informacije, potrebne za nadzor pomembnejših podružnic

Konsolidacijski nadzornik ter pristojni organi matične države in države gostiteljice, ki sodelujejo pri nadzoru pomembnejših podružnic, bi morali brez poseganja v določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 620/2014 zagotoviti, da si na lastno pobudo ali na zahtevo izmenjajo vse informacije v zvezi s skupino, institucijo ali podružnico, ki so ustrezne, natančne ter pomembne za učinkovit in uspešen nadzor podružnice, kot je določeno v teh smernicah.

Pri ocenjevanju ustreznosti posamezne informacije ali sklopa informacij bi si morali konsolidacijski nadzornik ter pristojni organi matične države in države gostiteljice sorazmerno ter na podlagi tveganja prizadevati za predvidevanje učinka takšnih informacij na:

• a. dejavnosti podružnice;
• b. upravo in organizacijo podružnice, institucije ali skupine kot celote;
• c. finančno stabilnost katere koli države članice, tudi tiste, v kateri podružnica posluje;
• d. morebitni pomen informacij za odločitev pristojnega organa države gostiteljice glede določitve splošnih dobrih pogojev v zvezi s podružnico in njenimi dejavnostmi v državi članici gostiteljici ter
• e. morebitni učinek tveganj, ki jim je prek pomembnejše podružnice izpostavljena institucija, na institucijo in njeno uspešno poslovanje.

Konsolidacijski nadzornik ter pristojni organi matične države in države gostiteljice bi morali brez poseganja v določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 620/2014 zagotoviti sorazmerno in primerno izmenjavo ustreznih informacij vsaj o:

• a. notranjih in, kadar so na voljo, zunanjih revizijskih poročilih ter notranjem poročanju institucije o tveganju, ki se osredotoča na položaj podružnice v okviru institucije, in o tveganjih, ki jim je prek pomembnejše podružnice izpostavljena institucija;
• b. poročilih o likvidnosti, zbranih od institucije v skladu s členom 415 Uredbe (EU) št. 575/2013;
• c. kakršnih koli ustreznih informacijah, ki jih je pristojni organ matične države ali države gostiteljice med pripravo ocene tveganja podružnice v skladu z oddelkom 5.1 teh smernic pridobil od institucije;
• d. poročilih, v katerih so povzete ugotovitve preverjanj na kraju samem ali inšpekcijskih pregledov podružnice, ki jih je v skladu z oddelkom 5.3 teh smernic izvedel konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države ali države gostiteljice, pri čemer se ta poročila osredotočajo na položaj podružnice v skupini ter na tveganja, ki jim je prek pomembnejše podružnice izpostavljena institucija;
• e. posebnih nadzornih in drugih ukrepih v zvezi s podružnico, ki so jih sprejeli ali načrtovali konsolidacijski nadzorniki ali pristojni organ matične države (glej tudi oddelek 5.5);
• f. kakršnih koli previdnostnih ukrepih, ki jih je na podlagi člena 43 Direktive 2013/36/EU sprejel pristojni organ države gostiteljice, in ukrepih, sprejetih na podlagi člena 50(4) zadevne direktive (glej tudi oddelek 5.5);
• g. prihodnjih velikih spremembah, ki bodo vplivale na podružnico, kot so spremembe sistema IT ali poslovnega modela institucije, ter na kakršno koli neprekinjeno poslovanje in krizne dogovore;
• h. operativnih dogodkih, vključno z vsemi znatnimi napakami ali motnjami pri zagotavljanju storitev strankam, pri plačilnih storitvah ali v sistemih IT, če so povezani s podružnico, vključno s kibernetskimi napadi in grožnjami ali napadi in grožnjami v zvezi z informacijsko varnostjo ter motnjami ali napakami, ki škodijo sposobnosti podružnice, da nadaljuje svoje poslovne dejavnosti ali izpolnjuje svoje obveznosti kot ponudnik plačilnih sistemov in storitev, ali to sposobnost ogrožajo;
• i. strategijah ali poslovnih načrtih, povezanih s prihodnjimi dejavnostmi podružnice, ki med drugim vključujejo vse ponudbe pomembnih novih proizvodov ali storitev, ki niso zajete v členu 39 Direktive 2013/36/EU;
• j. dokumentaciji, nastali na podlagi uporabe členov 143, 151(4) in (9), 283, 312 ter 363 Uredbe (EU) št. 575/2013;
• k. oceni načrta za sanacijo skupine ali načrta institucije.

Takšne informacije bi si bilo treba izmenjati pravočasno in v pisni ali elektronski obliki, pri čemer bi bilo treba v čim večji možni meri uporabljati varna komunikacijska sredstva, da bi olajšali učinkovito in uspešno izvajanje ustreznih nadzorniških nalog.

V primeru likvidnostnih težav bi se morali pristojni organi med seboj obvestiti v skladu z zahtevami iz člena 17 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 in postopkom iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 620/2014 ter s predložitvijo informacij iz člena 17(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 pojasniti pričakovani učinek težav na likvidnost institucije in predložiti najnovejše razpoložljive količnike likvidnosti v domači valuti matične države članice institucije in v vseh drugih valutah, pomembnih za institucijo.