Kategorije kazalnikov načrta sanacije

Institucije bi morale v načrt sanacije vključiti vsaj naslednje obvezne kategorije kazalnikov načrta sanacije, ki so podrobneje opredeljene v teh smernicah:

• a. kazalniki kapitala,
• b. kazalniki likvidnosti,
• c. kazalniki dobičkonosnosti,
• d. kazalniki kakovosti sredstev.

Institucije bi morale v načrt sanacije vključiti tudi naslednji kategoriji kazalnikov načrta sanacije, ki sta podrobneje opredeljeni v teh smernicah, razen če pristojnim organom predložijo zadovoljivo utemeljitev, zakaj zadevni kategoriji nista pomembni glede na pravno ureditev, profil tveganosti, velikost in/ali kompleksnost institucije (tj. izpodbitna predpostavka):

• a. tržni kazalniki,
• b. makroekonomski kazalniki.

Institucije bi morale vključiti posebne kazalnike načrta sanacije, navedene po kategorijah na seznamu iz Priloge II k tem smernicam, razen če pristojnim organom predložijo zadovoljivo utemeljitev, zakaj zadevni posebni kazalniki niso pomembni glede na pravno ureditev, profil tveganosti, velikost in/ali kompleksnost institucije ali da jih ni mogoče uporabiti zaradi značilnosti trga, na katerem institucija deluje (tj. izpodbitna predpostavka).

Kadar institucija izpodbija domnevo iz odstavka 23 glede katerega koli kazalnika iz Priloge II, bi ga morala nadomestiti z drugim kazalnikom iz iste kategorije, ki je zanjo pomembnejši , če je to mogoče. Če vsakega kazalnika iz Priloge II ni mogoče nadomestiti, bi morale institucije v svoje načrte sanacije vključiti vsaj en kazalnik iz vsake od kategorij, ki so opredeljene v odstavku 21.

Institucije svojega sklopa kazalnikov ne bi smele omejiti na minimalni seznam iz Priloge II ter bi morale preučiti vključitev drugih kazalnikov na podlagi načel in v skladu z opisom kategorij iz teh smernic. V ta namen Priloga III vsebuje neizčrpen seznam s primeri dodatnih kazalnikov načrta sanacije, ki so razčlenjeni po kategorijah.

Okvir kazalnikov načrta sanacije bi moral:

• a. biti prilagojen poslovnemu modelu in strategiji institucije ter ustrezati njenemu profilu tveganja. Pri tem bi moral opredeliti glavne šibke točke z najverjetnejšim vplivom na finančno stanje institucije;
• b. ustrezati pravni ureditvi, velikosti in kompleksnosti posamezne institucije. Zlasti bi moralo biti število kazalnikov zadostno, da je institucija opozorjena na poslabšanje razmer na različnih področjih. Hkrati bi morali biti ti kazalniki ustrezno ciljno usmerjeni in obvladljivi za institucije;
• c. biti usklajen s splošno ureditvijo upravljanja tveganj, obstoječimi kazalniki kriznega načrta za likvidnost ali kapital ter kazalniki načrta neprekinjenega poslovanja;
• d. omogočati redno spremljanje in biti vključen v upravljanje institucije ter postopke stopnjevanja in odločanja;
• e. vsebovati v prihodnost usmerjene kazalnike.