5.4 Zmogljivosti sistemov upravljanja informacij

Institucije bi morale biti organom za reševanje sposobne pravočasno predložiti točne informacije, da bi ti lahko sprejemali informirane odločitve pred in med reševanjem ter po njem. Morale bi imeti vzpostavljene ustrezne sisteme upravljanja informacij in tehnološke infrastrukture, da bi lahko v skladu s členom 11 Direktive 2014/59/EU pravočasno izvedle strategijo reševanja.

Institucije bi morale biti v skladu z načelom sorazmernosti na zahtevo organov za reševanje sposobne predložiti podrobne informacije o sestavinah obsega prenosa in posodobiti podatke, potrebne za prenos, da bi podprle postopke iz odstavka 75 teh smernic; časovna razlika med presečnim datumom informacij in datumom reševanja bi morala biti čim manjša. Informacije bi morale biti dovolj podrobne za ločeno vrednotenje posameznih prenesenih elementov, organu za reševanje pa bi morale omogočati, da določi podrobnosti ločitve in prenosa ter opredeli elemente prenosa v skladu s tem, kar je potrebno za nacionalni izvedbeni akt. Informacije za opredelitev glavnega obsega prenosa

Institucije bi morale k opredelitvi obsega prenosa prispevati z informacijami na ravni posameznih elementov (obveznosti, sredstev in pravic), vključno s:

• - povezovanjem kritičnih funkcij in glavnih poslovnih področij s posameznimi elementi;
• - klasifikacijo elementov (na primer z navedbo vrst sredstev/obveznosti, informacij o nasprotni stranki in vrsti zavarovanja);
• - kazalniki kakovosti sredstev in tveganja (kot so klasifikacija donosnih/nedonosnih kreditov, informacije o tveganju prilagojenih sredstvih in zavarovanju, visokokakovostnih likvidnih sredstvih);
• - pravnimi vidiki (vključno z veljavnim pravom in priznanjem pooblastil za prenos iz Direktive 2014/59/EU ter morebitnimi pogodbenimi ovirami za prenosljivost zadevnega instrumenta);
• - računovodskimi informacijami (kot so čista vrednost sredstev, zunajbilančni znesek in vrednost rezervacij za kreditne izgube), če je potrebno.

Organi za reševanje bi morali določiti pričakovanja glede podatkov, povezanih s prenosom in orodji za prenos, ki naj bi v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v Direktivi 2014/59/EU, dopolnjevali prejšnji odstavek.

Če se uporabi orodje izločitve sredstev, bi morale institucije razviti zmogljivosti za izvedbo diagnostičnih postopkov, ki jih določi organ za reševanje v skladu z načeli iz smernic organa EBA

• o vrstah testov, pregledov ali postopkov, na podlagi katerih se ugotovi, ali so potrebni podporni ukrepi²⁰ .

Podatki za oceno medsebojnih povezav

²⁰ EBA/GL/2014/09.

Institucije bi morale biti v skladu z oddelkom 4.2 teh smernic sposobne opredeliti:

• - medsebojne povezave, ki jih ščitijo členi 76 – 80 Direktive 2014/59/EU, vključno z dogovori
• o pobotu, zavarovanimi obveznostmi in zadevnimi zavarovanji s premoženjem;
• - medsebojne povezave, ki jih Direktiva 2014/59/EU ne ščiti neposredno – produkte bi bilo na primer treba povezati z identifikatorji pogodb, da se opredelijo elementi, ki so del iste pogodbe, in povezave med različnimi pravnimi subjekti, na primer v obliki patronatske izjave.
• - ekonomske in poslovne povezave, na primer informacije o razmerjih varovanja pred tveganjem in razmerjih s strankami, ali
• - tveganja pravdnih postopkov.

Posebne smernice v zvezi z orodjem prodaje poslovanja

Institucije bi morale v operativnih protokolih o prenosu pojasniti, kako lahko hitro vzpostavijo virtualno podatkovno sobo, ki bi vsebovala zadostne informacije za skrbni pregled kupca obsega prenosa in izvedbo postopka prodaje v skladu z zahtevami organa za reševanje.

Institucije bi morale vzpostaviti ureditve za pripravo poslovnih načrtov, ki se lahko razdelijo na načrt za preneseni portfelj in načrt za portfelj, ki ostane pri predhodni instituciji.

Sistemi upravljanja informacij za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja

Institucije bi morale dokazati, kako je mogoče ločitev za namene prenosa hitro uvesti v bančne sisteme in pri tem zagotoviti neprekinjene zmogljivosti sistemov upravljanja informacij (kot je ločitev računovodskih vnosov) tako za predhodni subjekt kot subjekt, na katerega se prenese obseg prenosa, kadar je to predvideno v strategiji reševanja in v skladu z odstavkom 81 teh smernic²¹ .

Druge zmogljivosti sistemov upravljanja informacij

²¹ Pa tudi s točko (11) oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU.

Sistemi upravljanja informacij bi morali biti dovolj prilagodljivi, da omogočajo spremembe obsega prenosa po reševanju (ponovne prenose). Takšne spremembe bi morale biti na primer nemudoma vidne v upravljavskih računih.