6.3. Tekoče spremljanje in strokovna presoja

Da bi institucije povečale zanesljivost svojih modelov, bi morale razmisliti o spremembi svojega pristopa kalibracije, tako da:

• a. bi svoje rezultate in predpostavke primerjale z zunanjimi opažanji, vključno z nadzorniškimi, iz verodostojnih virov, da bi ocenile usklajenost svojih predpostavk in rezultatov;
• b. bi uporabile analize občutljivosti za preverjanje stopnje stabilnosti in doslednosti rezultatov svojih modelov ali za opredelitev učinka morebitnih nelinearnosti, ki niso vključene v scenarije;
• c. bi, kadar se uporablja model tretje osebe, preverile, ali je validacijski okvir zunanjih dobaviteljev skladen s smernicami organa EBA o zunanjem izvajanju.

Da bi institucije odpravile še preostale pomanjkljivosti svojih modelov stresnega testiranja, bi morale razmisliti o upoštevanju vplivov dejavnikov, ki jih v tej fazi sicer ni mogoče vključiti (npr. tveganja, ki izhajajo iz vrednostne verige nasprotnih strank, prelomnih točk, učinkov širjenja itd.), in sicer s konservativno prilagoditvijo rezultatov svojih modelov na podlagi strokovne presoje.

Na splošno bi morale institucije pri izvajanju kvantitativnih analiz uporabljati strokovno presojo, da bi nadomestile nepopolne ali približne okoljske podatke, neobstoj zaznanih zgodovinskih korelacij in druge omejitve modelov.

Institucije bi morale zagotoviti redno spremljanje pomembnih sprememb v svojem okolju (vključno s strategijo nasprotnih strank za obvladovanje okoljskih tveganj), da bi uporabljeni scenariji in pristopi modeliranja ostali ustrezni. Pogostost izvajanja anal iz scenarijev bi bilo treba prilagoditi potrebam in praksam institucij.

Analizo scenarijev bi bilo treba zasnovati ob upoštevanju prilagodljivosti in modularnosti, da bi se omogočile stalne izboljšave v skladu z razvojem okolja in znanja. Institucije bi morale biti na tekočem z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji.