4.3. Ocena zanesljivosti analize poslovnega modela in opredelitev ranljivosti

Pristojni organi bi morali izvesti analizo kvantitativnih značilnosti trenutnega poslovnega modela institucije, da bi ocenili njeno sposobnost ustvarjanja sprejemljivih dobičkov v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, ob upoštevanju njene nagnjenosti k prevzemanju tveganja ter njene strukture financiranja in kapitalske strukture. Področja analize, ki jo izvedejo pristojni organi, bi morala vključevati:

• a. dejavnike dobičkonosnosti, vključno s trendi, in sicer z oceno osnovnih elementov sposobnosti ustvarjanja dobička institucije, po odbitku izjemnih in enkratnih postavk, razčlenitvijo tokov prihodkov, razčlenitvijo stroškov in njihovo razporeditvijo, rezervacijami za oslabitev ter ključnimi količniki (npr. čista obrestna marža, razmerje med stroški in prihodki, oslabitev posojil ter stroški tveganja). Ta ocena se lahko dopolni z analizo ustreznih metrik dobičkonosnosti, prilagojenih tveganju (npr. donosnost dodeljenega kapitala – ROAC
• – ali tveganju prilagojena donosnost kapitala – RAROC), če so te na voljo in se štejejo za zanesljive;
• b. bilanco stanja, vključno s trendi, in sicer z oceno kombinacije sredstev in obveznosti, strukture financiranja, spremembe zneska skupne izpostavljenosti tveganju in kapitala ter ključnih količnikov (npr. donosnosti lastniškega kapitala/sredstev, navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vrzeli v financiranju), pa tudi koncentracij v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja, povezanih s strankami, sektorji in geografskimi območji;
• c. nagnjenost k prevzemanju tveganja in tolerančno raven tveganja, in sicer z oceno formalnih omejitev, ki jih je institucija uvedla za posamezne vrste tveganja, ter njihovega upoštevanja, za razumevanje tveganj, ki jih je institucija pripravljena prevzeti za izboljšanje svojih finančnih rezultatov in zagotovitev operativne odpornosti. To bi moralo zajemati tudi toleranco vpliva zaradi motenj na področju IKT.

Pristojni organi bi morali za razumevanje dejavnikov uspeha in ključnih odvisnosti institucije izvesti analizo kvalitativnih elementov trenutnega poslovnega modela institucije. Področja analize, ki jo izvedejo pristojni organi, bi morala vključevati:

• a. poslovno okolje, in sicer z oceno v prihodnost usmerjenega okolja, v katerem institucija posluje, glede na njene glavne ali pomembne geografske in poslovne izpostavljenosti. V okviru te ocene bi se morali pristojni organi seznaniti s ključnimi makroekonomskimi spremenljivkami, tržnimi trendi, konkurenčnim okoljem in drugim pomembnim razvojem (kot so regulativne in pravne spremembe);
• b. ključne notranje in zunanje odvisnosti, in sicer z oceno glavnih zunanjih in notranjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na uspešnost poslovnega modela, ob upoštevanju s tem povezanih ureditev upravljanja in notranje kontrole;
• c. franšizo in področja s konkurenčno prednostjo, in sicer z oceno poslovnega ugleda institucije ter trdnosti odnosov s strankami, dobavitelji in partnerji, pa tudi z oceno, ali obstajajo področja, na katerih ima institucija konkurenčno prednost pred primerljivimi subjekti;
• d. podporo na področju IKT, in sicer z oceno ravni in ustreznosti usklajenosti med IKT in poslovanjem v smislu strategije, ciljev, dejavnosti, virov in funkcij ter z upoštevanjem morebitnih težav, povezanih z IKT, ki bi lahko vplivale na poslovno strategijo in cilje institucije.

Za razumevanje temeljnih predpostavk in odvisnosti, verodostojnosti ter tveganosti poslovne strategije bi morali pristojni organi analizo dopolniti z izvedbo v prihodnost usmerjene analize (tako kvantitativne kot kvalitativne) finančnih napovedi in strateškega načrta institucije.Področja analize, ki jo izvedejo pristojni organi, bi morala vključevati:

• a. splošno strategijo in dejavnike uspešnosti, in sicer z oceno glavnih kvantitativnih in kvalitativnih ciljev upravljanja ter vrzeli med predvidenim poslovnim modelom (po izvedbi) in trenutnim modelom;
• b. načrtovano finančno uspešnost, in sicer z oceno verodostojnosti in skladnosti predpostavk institucije, na katerih temeljijo njena strategija in napovedi;
• c. zmožnosti izvedbe, in sicer z oceno rezultatov vodstva pri uresničevanju prejšnjih strategij in napovedi ter splošne zmožnosti institucije, da pri svojem poslovanju izkoristi konkurenčne prednosti in dejavnike uspešnosti ter na učinkovit način ustvarja donose. Pristojni organi bi morali v okviru te ocene upoštevati:
• i. ustreznost okvira za razporeditev stroškov – v smislu ustreznosti, ki odraža dobičkonosnost poslovnih področij/enot;
• ii. okvir transfernih obrestnih mer – v smislu ustrezne določitve sestavine čistih prihodkov za vsako poslovno področje/enoto, produkt in stranko;
• iii. okvir za določanje cen posojil – v smislu ustreznega upravljanja procesa določanja cen posojil, metodologije določanja cen, ustreznega upoštevanja vseh sestavin določanja cen posojil ter naknadnega spremljanja dobičkonosnosti in sporočanja odločitev o določanju cen produktov;
• iv. okvir za delitev prihodkov med institucijami s sedežem v Uniji, ki so del skupin iz tretjih držav, in drugimi subjekti te skupine s sedežem zunaj Unije, ki jih nadrejena oseba v EU ne konsolidira – v smislu pravične porazdelitve poslovnega izida med subjekti ali poslovnimi področji, ki sodelujejo v življenjskem ciklu transakcij, ter v smislu ustreznega upravljanja.

Pristojni organi bi morali pri analizi upoštevati morebitne znake, da poslovni model in dejavnosti povzročajo povečana tveganja PD/FT, vključno z dejavnostmi v zvezi s kriptosredstvi ali sprejemanjem depozitov ali ustanavljanjem ali uporabo pravnih subjektov v tretjih državah z visokim tveganjem, kot so opredeljene v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849. Morebitne tovrstne znake bi bilo treba po potrebi dopolniti s kvantitativno analizo, ki bi se osredotočala zlasti na pomembnost prihodkov in dobička iz dejavnosti, ki se izvajajo v tretjih državah z visokim tveganjem, ter na koncentracije izpostavljenosti do strank, za katere institucija uporablja okrepljeno skrbno preverjanje strank, kot je določeno v oddelku 3 poglavja II Direktive 2015/849. Pristojni organi bi si morali z nadzornikom za PPDFT izmenjevati informacije

• o teh znakih, kot je določeno v odstavku 59.